Deli s prijatelji
Bambus
Bambus

Nekatere bambusove sorte se dobro počutijo tudi v bolj ostrem podnebju. Zaradi svojevrstnega videza imajo ljubitelji eksotičnih vrtov bambus posebno radi. Od sorodnikov istega rodu je podedoval skoraj travnat habitus, glede na rastišče, kjer je doma, pa je zanj – kot za mnoge tamkajšnje rastline – značilna olesenela, zimzeleno olistana struktura.

Oblikovalci posebno cenijo to značilno rast, saj v vrt vnaša prijetno razgibanost. Končno višino posajene rastline lahko napovemo naprej, kar je posebno ugodno, če imamo zelo majhen vrt. Poleg zanimivega videza pa so te rastline primerne za vrtove tudi zato, ker dobro uspevajo na zelo vlažnih rastiščih, kjer vsebuje zemlja več hranilnih snovi kot navadno. Takih zanemarjenih kotov pa je po vrtovih vse polno.

Ko pa poskusimo težavo pogledati z očmi vrtičkarja, se nam pokaže v drugačni luči. Taki zagnanci si najprej zaželijo določeno rastlino, šele nato ji namenijo prostor, kjer naj uspeva. Najti primerno rastišče za rastlino, ki smo si jo za naprej zamislili, pa je pogosto vse prej kot preprosto.

Mimogrede in na uho naj vsem takim namignemo, da je veliko bolj enostavno, predvsem pa bolj uspešno in ceneje, če prilagajamo izbor rastlin okoliščinam na kosu zemlje, ki nam je na voljo, kakor pa če želimo na vsak način vzgojiti občutljive eksote ali pa tisto, kar nam je bilo posebno všeč, kje drugje.

Velja pa se potruditi, da z majhnimi posegi dodatno izboljšamo razmere za take rastline, ki jim vrt že ponuja primerno rastišče.

Za bambus npr. velja, da deževnice ne odvajamo, ampak jo napeljemo k rastlinam, spremenimo pa lahko tudi mikroklimo, in sicer tako, da nasadimo drevje ali grmovje, ki se razraste v zaščito pred vetrom, hkrati pa pozimi poskrbi za potrebno senco. Bambus namreč dobro uspeva le v zavetju in če pozimi ni izpostavljen neposrednemu soncu.

Koreninski sistem ima tik pod površino, pa tudi poganjki, ki jih še pokriva zemlja, so krhki kot steklo. Zemlje pod rastlinami torej ne smemo obračati in rahljati, da bambusa ne poškodujemo. V pozni jeseni rastišče pokrijemo s plastjo komposta, odpadlega listja in organskih gnojil.

Vse vrste bambusa niso primerne za gojenje v evropskem podnebju.

Glede možnosti gojenja na naših vrtovih razdelimo vrste bambusa posebno glede na odpornost proti ostrejšemu podnebju in na možnost prilagoditve evropskemu okolju. Na žalost moramo kar takoj povedati, da imamo na voljo malo preverjenih podatkov. Mnoga opazovanja so neuporabna zaradi nejasnega poimenovanja.

Če dva navdušena »bambusarja« govorita o rastlini Phyllostachys nigra, mislita pri tem pogosto vsaj na različni varieteti, če ne celo na različni vrsti.

Drugi del težav pri poimenovanju pa je objektivne narave, saj so nekatere vrste v Evropi zastopane z več kloni, ki se med seboj precej razlikujejo (klon = potomstvo rastline, ki nastane z vegetativnim razmnoževanjem).

Nadalje lahko prihaja do mnogih razlik, če rastline iz enakega klona rastejo v zelo različnih – v Evropi zanje pogosto ekstremnih razmerah. Zanimivo je, da lahko različne vrste pri enakih spremembah okolja različno reagirajo. Velja celo, da toplejša lega ne pomeni vedno boljše rasti.

Na voljo imamo premalo preverjenih podatkov, da bi o različnih vrstah bambusa lahko z gotovostjo povedali, kako prenašajo srednjeevropsko podnebje. Včasih smo od teh rastlin preveč pričakovali tudi ekološko in jih poskušali vzgojiti v resnično nemogočem okolju.

Za »domače« rastline pa vemo, da vsaka potrebuje primerno okolje; kako to, da od bambusa pogosto pričakujemo, da bo »deklica za vse« v našem vrtu?

Nekatere bambusove vrste, ki brez škode prenesejo srednjeevropsko zimo

Kadar govorimo o bambusovih vrstah, ki jim srednjeevropska zima ne more do živega, sta to gotovo najprej Arundinaria nitida in Arundinaria murielae (Sinarundinaria murielae); slednja je še bolj odporna.

Arundinaria murielae je bolj viseče rasti, zaradi barve stebel je videti rumenozelena. Pri vrsti Arundinaria nitida pa so stebla in veje purpurne barve. Za obe vrsti je značilna rast brez pritlik, rastlini pa oblikujeta gosto, jasno omejeno goščavo, ki pa ni enako značilna tudi za druge vrste rodu Arundinaria.

Bambus Arundinaria fastuosa

Vrsta Arundinaria fastuosa (rastlina ima srednje velike liste in je pokončne rasti, po velikosti pa presega večino drugih vrst) je v zadnjih letih pogosto obilno cvetela. Cvetenje pa mnoge vrste bambusa popolnoma izčrpa; pogosto prežive le najmočnejše rastline.

Bambus ne cveti vsako leto kot večina rastlin, za mnoge sploh še nismo opazili, da bi vidno cveteli. Tudi to potrjuje, da spadajo verjetno v tako skupino rastlin, ki cvete le enkrat in jih to dokončno izčrpa.

Če imamo srečo in nam bambus cveti, skrbno spravimo morebitna semena, ki nam bodo omogočila ponovno vzgojo iz genetsko pomlajenega materiala.

Od neazijskih bambusov iz tega sorodstva naj omenimo le dva: Arundinaria tesselata, ki je doma v Afriki, Chusquea couleou pa v južni Ameriki.

V domovini so nekateri bambusi zelo agresivni, številne pritlike izpodrinejo vse drugo rastje, bolj ostro podnebje pa pogosto umiri take »divjake«. Tudi v ostrejših razmerah pa je tako rast obdržala Arundinaria japonica. Tako jo uporabljajo celo kot živo mejo, ki varuje vrt pred vetrom. Zraste lahko do višine 2 m, redno moramo odstranjevati pritlike, preden otrde. Ob daljših živih mejah preprosto frezamo.

Druge vrste rodu Arundinaria so nižje rasti, zato pa pogosto pod zemljo zelo aktivne, a v našem podnebju redko zelo agresivne. Izjema je Arundinaria vagans, ki je zato uporabna le zunaj vrtov, npr. za utrditev tal.

Bolj pohlevna (razen v toplih legah) je Arundinaria fortunei, ki je zelo uporabna tudi zaradi dekorativnih pisanih listov. Končno velja omeniti še najlepši bambus s pisanimi listi – vrsto Arundinaria auricoma.

Rod Sasa, ki je podoben nizkim vrstam rodu Arundinaria, ima tudi nekaj znamenitih predstavnikov. Vrsto Sasa kurilensis uporabljajo doma – na Kitajskem in Japonskem – kot pionirsko rastlino na plazovitem svetu.

Nekateri zelo lepi bambusi spadajo v rod Phyllostachys. V hladnejšem podnebju slabše poganjajo, zato jih pogosto težko razmnožujemo. Za dobro rast potrebujejo rastišče, bogato s hranilnimi snovmi. Sem spada Phyllostachys quilioi, ki je na Kitajskem in Japonskem gospodarsko najbolj pomembna vrsta bambusa.

V članku omenjamo le nekatere v Evropi najbolj razširjene vrste bambusa. Še marsikaj raste po evropskih vrtovih, a gotovo velja poskusiti tudi s primerno izbranimi novimi vrstami. Največ možnosti imajo rastline, ki so že doma navajene ostrejšega podnebja. Za tiste, ki so že v Evropi, pa velja, da nam je v veliko pomoč, če poznamo njihova prejšnja rastišča.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekKako so nekoč pokopavali svoje mrtve
Naslednji članekVrtna kreša še vedno malo razširjena vrtnina
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.