Deli s prijatelji
Belo Omelo

Pravega imena za rastlino – belo omelo, ki jo bom malo bolj podrobno opisal, nekoč na vasi niso poznali. Vedeli pa so, kaj je »tičji lim«, namreč kuhana lepljiva snov iz jagodastih plodov. Toda to je bilo tudi ime tiste rastline, ki je v obliki grmičkov rasla po vejah in vrhovih dreves. To ime je sigurno marsikdo izmed nas slišal kot otrok, sam pa sem pravo ime rastline spoznal šele veliko pozneje: Belo Omelo (Viscum L.).

Belo Omelo
Belo Omelo

»Tičji lim« je bil tedaj v naših gozdovih zelo redek ali pa se je nam tako le zdelo. Laže bi ga opazili pozimi na golih listavcih v gozdu in na sadnem drevju, saj je tudi v tem letnem času zelen, a ga ni bilo nikjer. Pravili so, da se da iz lepljivih jagod skuhati »lim«, lepilo, ki so ga baje ptičarji uporabljali za »limanice« (od tod verjetno tudi rek, da se nekdo ujame na »limance«). Kako so pripravljali to lepilo in s tem lovili ptice, bi moral malo povprašati pri mojih starih starših in starejših sorodnikih.

Danes omele ni ravno dosti, vseeno pa se jo da videti v gozdovih skoraj po vsej Sloveniji. Na vrhovih temno zelenih jelk že od daleč lahko opazite svetlo zelene okroglaste grmičke, ki dušijo rast glavnega poganjka. Zato so jelke videti kot da so brez vrhov.

Še bolj presenečeni pa boste, ko boste sredi zime v gorenjskem kotu zagledali dobesedno zelena sadna drevesa sredi golega sadovnjaka. Tak videz jim dajo številni zimzeleni grmički omele.

Omelo je nekaj posebnega: na zemlji ne uspeva, zajeda krošnje dreves in zelena je celo pozimi. Zelena je, se pravi, da sama asimilira, sama si pripravlja organsko hrano iz anorganskih snovi, soli, raztopljenih v vodi, ki jih ne črpa iz zemlje, pač pa jih odvzema svojemu gostitelju. Taki rastlini pravimo pol parazit, ki se razlikuje od parazitov (zajedalcev), ki niso nikdar zeleni in se hranijo samo na škodo živih organizmov. Omeli pravijo tudi »solni parazit«, ker gostitelju ne prizadene pomembnejše škode, dokler se množično ne razpase.

Omelo ima svojevrstno kroglasto obliko grmičkov, ki so s posebnim koreničjem pritrjeni na veje raznih drevesnih vrst. Grmički so kroglaste oblike zato, ker se vsakoletna rast stebla končuje največkrat s cvetnim popkom, nadaljnjo rast pa prevzameta dva stranska popka. Tako nastane gost vilasto razrasel grmiček, ki doseže celo več kot meter premera. V kolencih je zelo krhek. Ob njih sta največkrat po dva nasproti si stoječa (nasprotna) zimzelena, usnjata in podolgovata gola lista. Stari listi po enem letu in pol ali po dveh letih odpadejo.

Zgodaj spomladi se iz cvetnega popka razvije do pet skoraj neopaznih, v glavičasto socvetje združenih cvetov. Cvetove oprašujejo žuželke. Privablja jih nektar z vonjem po pomarančah. Izločajo ga žleze na cvetovih. Cvetovi sedijo v pazduhah majhnih ovršnih listov. V njih ne najdemo prašnikov in pestičev skupaj, temveč ločeno, ali samo prašnike ali samo pestiče (zato enospolni) in še ti so vsak na svojem grmičku. Rastlini, ki ima moške cvetove na eni, ženske cvetove pa na drugi rastlini pravimo, da je »dvodomna«. Takšno je tudi omelo. Moški cvetovi imajo le štiri sedeče prašnice, ki so prirasle na štiri venčne liste, čašnih listov ni. Ženski cvet pa sestavlja majhno, ozko 3 do 4 delno cvetno odevalo s podraslo plodnico z debelo, blazinasto brazdo na kratkem vratu, ali pa ga sploh ni (sedeča brazda). Iz oplojenih plodnic se razvijejo in šele v pozni jeseni (novembra ali decembra) dozorijo jagodasti plodovi debeline graha, belo do rumeno zelenkasti. V lepljivem osemenju je navadno le po eno seme.

Zato torej najdemo plodove vselej na enih grmičkih, na drugih pa nikdar, in je tako primerjava s sadnim drevjem glede plodnosti popolnoma napačna. Pa še ena razlika je med grmički: namreč tisti grmički, ki so brez plodov, t. j. moški grmički, so večinoma bolj bledo rumeno zeleni, s širšimi listi in nasploh močnejši od ženskih grmičkov. Jagodaste plodove obirajo pozimi cararji in tudi drugi manjši drozgi. Ti uživajo lepljivo semenje, vmes pa seveda pojedo tudi kako seme, ki ostane v njihovih izločkih še zmeraj kalivo, čeprav je šlo skozi prebavila. Semena ptice sicer ne jejo, prenašajo pa ga z lepljivim osemenjem na kljunu. Ko si brusijo kljun, puščajo osemenja na vejah, kjer obtiči tudi del iztrebkov s semenom.

Ob kalitvi semena se spodnji del kalčkovega stebla, obrne od svetlobe. Ob dotiku z lubjem razvije oprijemalno ploščico, iz katere nato požene sesalno korenino, ki prodre v les. Naslednje leto se pokažejo daljši izrastki na tistem delu sesalne korenine, ki je v lubju. Ti se razraščajo v lubju vzporedno s površjem vejice. Iz njih poženejo proti lesu usmerjeni sekundarni »havstoriji«. Tako nastane cel sistem »havstorijev«, sistem sesalnih korenin, ki črpajo iz gostitelja vodo in v njej raztopljene rudninske snovi. Lahko se zgodi, da del sesalnih korenin odmre. Takrat ostanejo za njimi le še prazni prostori v lesu. Deske, ki jih žagajo iz takih debel, so na teh krajih luknjaste.

Omela je zelo trdoživa. Grmičke lahko polomimo z vej, a rastline s tem nismo uničili. Sesalne korenine namreč lahko v zunanjem delu tvorijo nadomestne popke, ki se pogosto vrstijo tesno drug ob drugem in iz njih zrastejo nova stebla. Napadene veje čedalje bolj hirajo, kolikor večji je grmiček bele omele. Kjer so na vejah zasidrani ti pol zajedalci, se veje debelijo, drugi deli vej pa zaostajajo v rasti, redkeje cvetijo in slabo plodijo. Take veje je treba v celoti z belo omelo vred odstraniti. Kadar pa se začne drevo zaradi številnih grmičkov bele omele sušiti, ga je treba čim prej posekati.

Omelo igra pomembno vlogo v antični in germanski mitologiji. Tako je npr. »zlata čarobna šiba«, ki jo istovetijo z belo omelo, odprla Eneju pot v podzemeljski svet. Omelo pa ima tudi v resnici zdravilo moč. To ji daje viskotoksin, ki ga je v rastlini od 0,01 do 0,02 odstotka. Izločijo belo sivkast prašek, ki je v vodi topljiv. Močno razredčen izvleček uporabljajo pri zdravljenju visokega krvnega pritiska, poapnenja žil, božjasti (epilepsiji), krčev, pljučnih in nekaterih drugih krvavitev. Poznamo pa še nekatere druge snovi, ki jih vsebuje omelo, kot npr. urson, alkohol viskol, holin, acetilholin in glikozid viskozid. Zadnja dva znižujeta krvni pritisk. Na slovenskih tleh razlikujemo dve vrsti omel: belo omelo (Viscum album L.) in jelovo omelo (Viscum abietis (Wiesb). Frisch).

Belo Omelo (Viscum album L.)

Belo omelo zajeda sadno drevje in nekatere druge listavce. Uspeva po vsej Sloveniji. Cveti od marca do maja in ima bele jagode in belo seme.

Jelovo Omelo (Viscum abietis (Wiesb). Frisch)

Jelovo omelo pa zajeda iglavce, predvsem jelko, v Sloveniji je le na submediteranskem območju. Cvetijo hkrati z belo omelo; plodove ima rumenkaste, seme pa zelenkasto. Obe sta razširjeni po južni in osrednji Evropi, po azijskih pokrajinah Sovjetske zveze in zahodnih območjih Irana. Številne vrste iz rodu omel pa naseljujejo še obširna območja Afrike, Amerike in Avstralije. Zanimiva je vrsta omele z rdečimi plodovi, ki v nekaterih sredozemskih deželah zajeda oljke, mandlje, pravi kostanj, itd.

Navadno Ohmelje (Loranthus europaeus Jacq.)

Na raznih vrstah hrastov raste sorodnik omele, to je prav tako grmičast pol parazit, imenovan navadno ohmelje (Loranthus europaeus Jacq.). Od prve se razlikuje po tem, da ima črno rjavo skorjo in temno zelene liste, ki jeseni odpadejo. Cvetovi s šestimi cvetnimi listi so združeni v rahle grozde ali klaske. Cvete šele maja in junija, plodovi pa so rumeni. V domačem zdravilstvu mu pripisujejo enake zdravilne učinke, kot jih ima belo omelo.

Na koncu tega članka pa je nujno, da izpostavim največjo moč in simbol omele : Belo omelo je starodaven simbol miru, ljubezni in dobre volje. Že naši predniki daleč daleč nazaj so jo imeli za eno najbolj magičnih, skrivnostnih in svetih rastlin v evropski kulturi in zato so prav to mistično rastlino uporabljali za okraševanje ob zimskem in poletnem enakonočju. Ta tradicija se je na britanskem otoku ohranila vse do danes, in sicer ko belo omelo vabi tiste mladenke in mladeniče, da se poljubijo, ko se znajdejo pod njim.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekSimbioza Med Mravljami in Akacijo
Naslednji članekKako Pridelamo Dober Sadjevec – Jabolčnik
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.