Deli s prijatelji
Zatiranje Škodljivcev

Veliko živali se hrani z različnimi rastlinskimi škodljivci in tako ohranjajo naravno ravnotežje. Človek pa je s svojim poseganjem v naravo to ravnotežje v številnih primerih porušil. Najpogosteje je temu vzrok borba za vedno večje pridelke. Z nekontrolirano rabo številnih sredstev za varstvo rastlin smo uničili poleg škodljivcev tudi njihove naravne sovražnike. Zavedajoč se tega uporabljamo danes kemična sredstva mnogo bolj načrtno in premišljeno. Prizadevamo si, da bi jih uporabljali res samo takrat in tam, kjer je to nujno potrebno, poglavitno delo pa naj bi opravili spet naravni sovražniki posameznih škodljivcev. Zato ne bo odveč, če si ogledamo nekaj takih pomočnikov.

Med najbolj koristne pomočnike štejemo ptice pevke. Te uničijo prenekaterega škodljivca, še zlasti tiste, ki ostanejo pri nas tudi prek zime.

V stiski staknejo tudi prezimujoči mrčes in tako preprečijo razvoj njihovega rodu spomladi. Da bo njihovo delo lažje in za nas še bolj koristno, jim pomagajmo! Postavimo jim krmilnice in valilnice. Valilnice naj bodo kar najbolj podobne naravnim duplom, da se bodo ptice počutile v njih čimbolj varne. V krmilnice, ki jih postavimo tako, da so varne pred mačkami, jim pozimi trosimo hrano.

Poleg ptic pa imamo še celo vrsto koristnih živali. Netopirji, ki odletijo ponoči na lov za hrano, uničijo razne hrošče in metulje. Lotijo se tudi dlakavih gosenic, ki jih druge živali običajno ne poberejo. Zato jih ne preganjajmo iz njihovih dnevnih zavetišč. Če želimo imeti vrt brez polžev in raznih črvov, nikar ne preganjajmo žab, krastač in kuščarjev. Ti pospravijo ogromno omenjenih škodljivcev, predvsem krastača je prav nenasitna.

Podobno delo opravlja tudi jež. Hrani se s kobilicami, mišmi, bramorji, ogrci in drugimi škodljivci. Ker gre na lov predvsem ponoči, podnevi ždi pod grmovjem, kjer ga pustimo čimbolj pri miru.

Med naše največje pomočnike pri zatiranju miši in voluharja štejemo podlasico. Noben rov ji ni preozek, da ne bi zlezla vanj in pregledala, če bo kaj za pod zob. Dokler jo bomo imeli v vrtu, nam voluhar ne bo delal preglavic. Ko ji bo zmanjkalo hrane, bo podlasica odšla drugam.

Tudi krt je zelo koristen, saj uničuje številne škodljivce, kot so ogrci, strune, sovke in drugi. Njegove krtine na trati ali gredici so res nekoliko neprijetne, vendar pa samo pomislimo, kakšna bi bila gredica ali trata, če bi v zemlji ostali vsi škodljivci. Verjemite mi, da bi bilo mnogo slabše, kot če je prepredena s krtinami, ki jih konec koncev ni težko zravnati.

Žuželke so najbolj pogostni in najbolj nevarni rastlinski škodljivci. Vendar pa so med njimi tudi nadvse koristne. Takšne so pikapolonice, ki se hranijo z listnimi ušmi. Med najbolj koristne sodita dvo in sedempikčasta pikapolonica. Posebno požrešne so njune ličinke, ki pojedo dnevno do petdeset uši.

Muhe trepetalke odlagajo jajčeca med uši, izlegle ličinke pa le-te izsesavajo. Podobno zatirajo uši tudi tenčičarice, ki odlagajo jajčeca na tankih in dolgih pecljih v bližino listnih uši, ki jih prično izsesavati izlegle ličinke tenčičaric. Potem so tu še najezdniki, ki odlagajo jajčeca neposredno na gosenice ali ličinke. Izlegla ličinka svojega gostitelja izsesa do smrti.

Poznamo še številne druge žuželke. Mnoge preskušajo v različnih laboratorijih po svetu. Ugotoviti želijo, če bi bilo mogoče posamezne škodljivce zatirati samo z njihovimi naravnimi sovražniki. S tem bi vsekakor veliko pripomogli k čistejšemu okolju.

Poleg naravnih sovražnikov uporabljamo v borbi proti rastlinskim škodljivcem tudi biološke insekticide. Takšen je na primer di-pel, ki vsebuje namesto aktivne snovi spore nekaterih bacilov, nevarnih za posamezne škodljivce. S škropljenjem te bacile razširimo po okolici, rastlinah In škodljivcih. Bacil zaide tako v gosenice, ki se prenehajo hraniti in tako ne delajo več škode. Ti pripravki, ki jih je v svetu že nekaj vrst, so zaenkrat uporabni samo za zatiranje gosenic. Njihova dobra stran je, da ne delujejo na druge živali niti na človeka.

Če se škodljivci le preveč razširjajo in biološke metode niso več učinkovite, si moramo pač pomagati s kemičnimi pripravki. Uporabimo čimmanj strupen pripravek, ki pa hkrati dovolj učinkovito zatre škodljivce. Če teh sredstev ne poznamo dovolj, se nujno obrnimo za nasvet na ustrezno strokovno službo. Pravilno seznanjeni z delovanjem pripravka bomo napravili manj škode rastlinam in naravi sploh.

Najnovejši mali oglasi