Deli s prijatelji
Brajde
Brajde

Brajda je stara oblika opore za vinsko trto, ki ima dandanes še poseben estetski pomen za okolje. Brajda daje nekaterim našim naseljem in vasem značilno podobo. Izkušnja, da lahko daje brajda tudi večje količine grozdja in vina, je spremenila nekatera predmestna naselja in vasi v prava vinogradniška območja. Žal v večini naselij prevladujejo neestetske, robustne in neurejene brajde, ki zlasti pozimi zelo kvarijo videz naših krajev.

Zmotno mišljenje…

Za ugled slovenskega vinogradništva in zdravje prebivalstva so zelo škodljivi hibridi. Zmotno je mišljenje, da žlahtna vinska trta na brajdi ne uspeva in da je z njo veliko dela. Žlahtno trto moramo škropiti (peronospora in oidij), škropljenje pa delo na vrtu le popestri.

Brajde, ki jih videvamo na naših vrtovih, se razlikujejo po zgradbi opore in po vzgojnih oblikah trte, zadnja leta tudi po uporabljenem materialu. V dobi rasti trte, ko brajda ozeleni, skoraj ne vidimo zgradbe opore. Od jeseni do pozne pomladi (skoraj pol leta) pa so vidne konstrukcije brajd.

Kakšna naj bo brajda

Brajda naj bo trajna, lahka in elegantna. Lesena je najlepša, je pa tudi draga, ker ni trajna. Trajnost ji povečamo z impregnacijskimi sredstvi in premazi. Ne bomo grešili, če bomo za nosilce stebrov uporabili tanke stebre iz prednapetega betona ali železnih cevi, še zlasti, če jih prekrijemo s pastelnimi barvami. Ne obarvajmo jih kričeče! Zelo lepe so kombinacije betonskih ali železnih opornikov z naravnim lesom. Drage in netrpežne lesene »late« in prečke so najlepše, vendar jih počasi spodriva žica. Z leti se žica raztegne, se trga in deluje neestetsko. Če že uporabljamo žico, je uporabimo čim manj.

Težka opora skrije vzgojno obliko. Zato moramo dati trti pri lahki opori (brajdi) primerno in urejeno vzgojno obliko.

Gostota sajenja trte (medvrstne razdalje) daje brajdi poseben videz. Najlepša je brajda z malo trsja. Seveda ima malo število trt to slabo stran, da se brajda le počasi zaraste. Čakati moramo več let, da trta brajdo v celoti prerase. Z gostejšim sajenjem dosežemo hitro rast, grozdje je večje, lepše in kakovostno. Redko sajeno trto vzgajamo bolj svobodno, gosto po strogih pravilih rezi.

Vzgojne oblike za brajde

Vzgojne oblike trte na brajdah so lahko najrazličnejše. Najpomembneje je, da enoletni les razporedimo na brajdi (očesa) čim bolj enakomerno. Po pravilu bi lahko obremenili trto le s 6 do 10 rodnimi očesi na 1 m2 brajde, sorte z večjimi grozdi manj, sorte z drobnim grozdjem več. Način rezi in pravila rezi so enaka kot pri rezi v vinogradu, le da režemo bolj na »reznike« in manj na dolgi rodni les (šparone, locnje, bike, penjevce).

Neurejena, nepravilno vzgojena trta ima veliko starega lesa (dolgih ogolelih vej in debel). Razmerje med starim in enoletnim lesom je neustrezno. Zato sta rast mladic in pridelek slabša, kot bi lahko bila. Kolikor več je mladega, neostarelega lesa, toliko lepša bo brajda in toliko bolj bo rodila.

Že v začetku si načrtujemo, kakšno obliko želimo, in se vsa leta tako tudi ravnajmo. Ne spreminjajmo vsako leto njene vzgojne oblike. Naučimo se splošnih pravil o rezi trte, potem nam rez ne bo delala preglavic.

Na skicah prikazane brajde naj bodo le za premislek in v pomoč. Čar dela na brajdi je prav v tem, da jo lahko prilagodimo svojim zamislim. Trta to prenese, če poznamo vsaj nekatere njene osnovne zahteve.

Brajda
Skicirani primeri

Postavimo brajdo, ki jo lahko snamemo

Najprimernejši prostor za stensko brajdo je hišna stena. Pozorni pa moramo biti na optično skladnost in izbrati moramo primeren material in obliko, kar bo pristajalo hiši. Ena izmed številnih možnosti je, da med navpično na steno pritrjeni letvi napnemo žico ali vrvico iz umetne snovi. Optično najbolj učinkovite so še vedno brajde iz lesenih letev, ki jih pustimo naravne barve ali pa jih pobarvamo skladno s fasado. Brajdo iz kovinske rešetke moramo očistiti z žičnato krtačo in jo zavarovati s premazom proti rji, šele zatem jo prebarvamo z želeno barvo.

Brajda z napetimi žicami
Skica 1: Brajda z napetimi žicami ali najlonskimi vrvicami. Za navpične stebre uporabimo obtesan les ali kotno železo, v katerega že prej zvrtamo luknje
Brajda iz kovinske rešetke
Skica 2: Brajdo iz kovinske rešetke pred montažo očistimo z žičnato krtačo, zaščitimo jo proti rji in jo pobarvamo
Preprosta brajda sestavljena iz pravokotno zbitih lesenih letev
Skica 3: Preprosta brajda, sestavljena iz pravokotno zbitih lesenih letev. Žal pa kljub impregnaciji nima neomejene življenjske dobe
Pravilno spajanje in pritrjevanje lesenih letev na steno
Skica 4: Skica kaže pravilno spajanje in pritrjevanje lesenih letev na hišno steno

Stensko ogrodje mora biti oddaljeno od hišne stene približno 10 – 20 cm. Zaradi vzdrževanja oziroma beljenja fasade ni priporočljivo celotnega ogrodja nepremično pritrditi na steno, saj bi bilo škoda odtrgati celotno brajdo, z rastlinami vred. Boljši so takšni načini pritrjevanja, da lahko brajdo začasno snamemo s stene, npr. privijanje z vijaki, še preprosteje pa je, da trdno vzidamo v steno le kavlje, na katere obesimo brajdo. Po potrebi brajdo lahko s plezalkami vred snamemo in jo previdno nagnemo od stene, po končanem delu pa obesimo nazaj.
Posebno pazljivi moramo biti pri uporabi sredstev za impregnacijo lesa. Po možnosti uporabljajmo rastlinam neškodljive preparate, za katere povprašajmo v trgovini z barvami in laki.

Najnovejši mali oglasi