Deli s prijatelji
Brazilski kaladij (Caladium humboldtii)
Brazilski kaladij (Caladium humboldtii) je nizek. Njegov grm ne zavzame mnogo prostora, zato je pripraven za sobne razmere. Zeleni, puščičasti listi so prekriti z raznimi belimi risbami. Na sliki so dobro vidne.

Ko sem opisoval amazonski ali dvobarvni kaladij (Caladium bicolor), sem mogoče premalo poudaril njegovo občutljivost in premalo naglasil njegove zahteve glede stanovanja. Troje želi hkrati: visoko vlažnost, temperature nad 20° C in mnogo svetlobe. Te zahteve so razumljive, če vemo, da je doma ob amazonskem veletoku, ki ga obdajajo bujni tropični gozdovi, znani po svoji pestri in razgibani vegetaciji.

Že domorodni dvobarvni kaladij se odlikuje po nenavadni barvitosti, toliko bolj še njegovi hibridni potomci, žlahtni vrtnarski križanci (Caladium hortulanum), ki jih je vrtnar Bonstedt predstavil v številnih nepopisno lepih sortah. Iz velelistnih, preobsežnih rastlin je vzgojil manjše, drobnejše, barvitejše in skromnejše, torej primernejše za sobo in lončke. Iz dvobarvnega kaladija je nastal nepojmljivo lep mnogobarvni! Žal je še vedno preobčutljiv za preproste stanovanjske razmere. Odpornejši so potomci in križanci brazilskega kaladija (Caladium humboldtii).

S sliko je dobro predstavljen. Njegovi gomolji so drobni, s številnimi očesi, da ga ni težko razmnoževati. Grm je nizek, mnogolisten in košat. Listi so na dolgih pecljih, puščičaste oblike, tenki in nežni. Žile so poudarjene, velikokrat barvne, vsekakor temnejše, kot je osnovna zelena barva. Na listni ploskvi so številne, oblikovno zelo različne bele risbe.

Brazilski kaladij in vegetacijska doba

Brazilski kaladij je nekoliko manj občutljiv, zato prenese tudi kakšno nezaželeno stanovanjsko tegobo. Tudi njegova vegetacijska doba je razmeroma kratka, saj traja komaj od maja do avgusta, ves ostali čas počiva. Gladiolam podobne gomolje ohranimo čez zimo v topli sobi (15 do 22° C) v nekoliko vlažni šoti. Marca jih sadimo (seveda smo jih prej očistili) v lonček z dobro humozno prstjo.

Če je na toplem (22 do 25° celzija) ima aprila že prve liste. Neverjetno so nežni in prozorni, zato ravnamo z njimi previdno kot s kitajskim porcelanom. Še orositi jih ne upamo, ker se bojimo, da bi jim predebele kaplje škodile. Iz dneva v dan je več listov in vsak je lepši od prejšnjega. Glavno skrb imamo z vlago. Voda naj bo v podstavku, v priloženi gobi in v posodi za zalivanje, in sicer mehka in topla voda, skrbno prestrežena deževnica. Trda vodovodna voda je smrt za kaladije!

List je prosojno nežen, ravno takšna mora biti dnevna prha, ki mu jo nudimo v obliki rose ali megle, kapljic.

Prelestne barve se razvijejo le v svetlobi. Toda v svetlobi, ki samo sveti in ne peče, ki ne ožiga kot opoldansko sonce. Sonce pa omilimo z ustrezno zaveso! Ko gre poletje h kraju, se kaladij pripravlja na počitek. Skrb za vlažen zrak tedaj odpade, v podstavku naj ne bo več vode, ker zalivamo le še odzgoraj, toda iz tedna v teden manj, dokler se prst povsem ne izsuši. Potem začnejo veneti listi, najprej najstarejši, potem vedno mlajši, dokler niso vsi suhi. Naposled spravimo lonec v topli sobi, morda nekje na omari, do pomladi, ko se naj začne gojitveni turnus znova. Tedaj gomolje očistimo sušin in korenin, jih razrežemo na kose, vsak naj ima po nekaj očes. Rane poprašimo z ogljem, razrezance pa vsadimo v svežo prst in nov lonček. Še nekaj tednov, pa začne razvoj od kraja, najprej poženejo korenine, potem poganjki, nato listi, cvet in novi gomolji.

Ko imamo že večje število kaladijev, dokupimo še marante in kalateje s poslikanimi listi, vse skupaj pa združimo v pisano druščino tropičnega videza.

Sorodna povezava:

Sorodna iskanja:

  • Kaladij
  • Kaladijum
  • Kaladijum biljka

Najnovejši mali oglasi