Deli s prijatelji
Brezplačno do novih rastlin
Brezplačno do novih rastlin

Kako naj pride mladi vrtnar brezplačno do novih rastlin? Najbolj enostavno jih je seveda kupiti, a denarja zanje ne ostaja prav dosti! Zakaj pa si jih ne bi z malo znanja in spretnosti vzgojili kar sami? Seveda ne morete tako priti do prav vsake rastline, ki si jo zaželite, a marsikatero si lahko namnožite sami – brez stroškov, pa še veseli je boste bolj kot kupljene. Tudi uspevala vam bo bolje. Poleg tega pa imate vedno pri roki lepo darilo za mame in mamice, tete, sestre in druge, saj se rojstni dnevi z izdatki zanje kar vrstijo. Kdor je že poizkusil to slast, ko je iz semen ali potaknjencev, celo s cepljenjem ali grebenico razmnožil novo rastlino, morda še bolj zahtevno, je z vrtnarskim “virusom” že okužen. Na lastnoročno vzgojene rastline smo vedno najbolj ponosni, da pa bo uspeh zagotovljen, bomo tokrat obravnavali bolj enostavne metode z rastlinami, ki vam bodo zagotovo uspele, da ne boste razočarani.

V glavnem v domači vzgoji razmnožujejo rastline s setvijo ali kot potaknjence. Sejati ne smemo prezgodaj, saj je v februarju za večino še premalo svetlobe, zato pa jih bomo skušali razmnožiti s potaknjenci.

Z odrezanimi deli rastlin razmnožujemo številne trajnice, lesnate, predvsem pa sobne in okenske rastline ter okrasne posodovke. Omejili se bomo na razmnoževanje zadnjih treh, torej sobnih in okenskih rastlin ter posodovk, ki jih lahko prav sedaj razmnožimo za svoje potrebe.

Zaradi varnosti ima vsaka rastlinska celica vgrajen podroben gradbeni načrt vse rastline. Zato lahko vzgojimo novo rastlino bodisi iz lista, stebla, vršička, delov korenine ali le koščka tkiva. Shranjevanje informacij, ki jih je človek izumil šele v dobi računalnikov, imajo rastline vgrajeno že od nekdaj. Če je rastlina poškodovana, se skuša rana zarasti, iz odlomljenih delov pa v ugodnih pogojih zrastejo nove rastline. To sposobnost, ki pa je nimajo vse rastline v enaki meri, izkoristimo pri razmnoževanju rastlin. Vrtnar deli svoje trajnice, pri lončnicah in posodovkah reže potaknjence, pri nekaterih potika v substrat za razmnoževanje celo le posamezne liste. Pri drugih spet rani olesenelo vejico in jo zagrebe poleg rastline, da se ukorenini, ali jih celo cepi z očesci ali cepiči druge sorte. Da zastonj ne poizkuša, pa mora vedeti, kaj je za posamezno rastlino najprimernejše, kdaj je za to najugodnejši čas in kako ravnati.

Ta nespolen način razmnoževanja imenujemo tudi vegetativno razmnoževanje. Olesenele vejice grmov v vodi ali zemlji, substratu za razmnoževanje, najbolje v mivki ali perlitu zaprejo rano z rastnim tkivom, iz katerega nato poženejo koreninice. Tudi zelnati, to je neoleseneli potaknjenci številnih rastlin se v ugodnih pogojih ukoreninijo. Pri gomoljnih begonijah lahko razmnožujemo rastline vegetativno, kar z razkosanjem gomoljev, pri čemer pazimo na to, da ima vsak kos vsaj eno očesce. Nekatere pa poskrbijo kar z novimi stranskimi poganjki in pritlikami za nove rastline. Treba jih je samo še ločiti od matične rastline in vsaditi, da veselo rastejo dalje.

Zahtevnejše rastline pa potrebujejo za spodbudo rastnega tkiva in tvorbo koreninic rastne hormone. Ker se le redko ukoreninijo vsi potaknjenci, jih vedno narežemo nekaj več. Za uspešno ukoreninjenje pa je potrebna tudi primerna temperatura, 20 do 25 stopinj Celzija, ki je navadno na okenski polici nad grelci centralne kurjave.

Sobne rastline le redko nastavijo seme, zato smo jih prav primorani razmnoževati na vegetativen način. To pa je tudi hitrejši način razmnoževanja kot vzgoja rastline iz semena.

Delitev rastlin: starejše rastline, na primer klivije in bromelije, pa tudi praproti in še druge se razkošatijo, da jim je lonec premajhen. Z lahkoto odločimo od njih dele rastlin s koreninami in jih posadimo v nove lončke.

Razmnoževanje z listi: pri uzambarski vijolici je najprimernejši način razmnoževanja z odrezanimi listi rastlin, ki jih potaknemo v vodo ali lonček z vlažno mešanico šote in mivke (še bolje perlita). Lonček prekrijemo s tanko folijo, da zalivanje ni potrebno. Potrebno pa je potrpljenje, da dočakamo čas, ko se lističi dobro ukoreninijo in jih lahko presadimo v lončke s prstjo. Iz listov ali celo dela lista se rade ukoreninijo tudi listnate begonije, ki poženejo mlade rastlinice iz pazduh listnih žil, posebej če jih pod njimi malo zarežemo. Tudi razne sedume ali homulice uspešno razmnožimo iz posameznih listov.

Iz vršičkov rastlin pa uspešno ukoreninimo pelargonije, fuksije, kristavce, zeleniko, tradeskancije, pasijonke, hojo ali voščenko, koleus ali koprivico, oleander in še številne druge lončnice, posodovke in okenske lepotice. Potikamo jih v vodo ali substrat za potaknjence. Vodi vedno dodamo košček lesnega oglja, da ne gnije. Potaknjencu odščipnemo premehak vršiček, ki bi se sicer venel in otežil ukoreninjanje, in spodnje liste, da v vodi ne gnijejo. Potaknjenec naj bo primemo velik, navadno je to približno 8 cm. Če naj se ukoreninijo v vodi ali drugem substratu, jih vedno prekrijemo s tanko folijo, da se ne zasušijo ali voda ne izhlapi. Po potrebi folijo podpremo z dovolj trdimi vejicami, da se ne dotika potaknjencev. Postavimo jih na okensko polico, vendar v polsenco, nikakor ne na sonce, na katerem bi oveneli. Navadno se po treh tednih, pri nekaterih tudi kasneje, pokažejo koreninice. Če so potaknjenci potaknjeni v substrat, pa od časa do časa previdno preizkusimo, če so si že zaprli rano z belim rastnim tkivom – kalusom, ali če so se že ukoreninili. Ko imajo koreninice, se ne dajo več zlahka izpuliti, vendar počakamo, da se koreninice dovolj razrastejo, šele nato jih previdno presadimo v zanje primeren substrat. Lonček naj ne bo premajhen.

Ukoreninjene in presajene mlade rastline počasi privajamo na samostojno mlado življenje. Zato potrebujejo dovolj toplote, svetlobe in vlage. Posebej poskrbimo, da se na njih ne razmnožijo listne pršice, ki bi uničile naš trud. Previdno jih speremo pod vodo ali poškropimo z ustreznim škropivom. Ko so prerasle lonček, jih presadimo v večjega in postavimo na njihovo stalno mesto.

Najnovejši mali oglasi