Deli s prijatelji
Brstični ohrovt
Brstični ohrovt

Pozimi je brstični ohrovt ali »popčar« pomembna zelenjavnica. Pobirati ga začnemo že konec oktobra ter ga obiramo do začetka aprila. Da dosežemo tako dolg čas obiranja, moramo že pri načrtovanju pridelovanja vedeti, kaj vse vpliva na rast in razvoj brstičnega ohrovta.

Za usmerjeno dozorevanje

Z izbiro primerne sorte ob sočasnem presajanju dosežemo podaljšanje pobiranja brstov. Z zgodnejšo setvijo poznih sort ali s pozno setvijo zgodnjih sort tudi usmerjamo dozorevanje brstičnega ohrovta. Na Nizozemskem so pred leti pričeli pridelovati hibride brstičnega ohrovta; to pridelovanje se je tako razširilo, da so zasadili že več kot 90% vseh površin s hibridi. Prednost pridelovanja hibridov ni le v večjem pridelku, pač pa tudi v enakomerneje razvitih brstih, tako da je možno strojno pobiranje.

Da ne bo uši…

Navadne sorte dozorevajo postopoma, zato eno rastlino obiramo tri do petkrat. Najprej dozorevajo spodnji brsti, ki jih poberemo že pred nastopom zime, sicer pričnejo gniti in postanejo neuporabni. Že med rastjo brstični ohrovt večkrat škropimo z insekticidi in fungicidi, sicer se pojavijo uši, ki močno kvarijo videz brstov. Tudi ličinke kapusove muhe napravijo brste neuporabne, ker vanje vrtajo rove. Črne pike na brstih povzroča glivica “Mycosphereila brassicicola”.

V Angliji, kjer gojijo največ brstičnega ohrovta, so pred kratkim opazili, da so brsti na prerezu, to je v notranjosti, porjaveli. Ker na teh porjavelih mestih ni nobenih patogenih organizmov, sklepajo, da je notranje rjavenje brstov fiziološka motnja.

Brstični ohrovt in vpliv dognojevanja

Da bi ugotovili, kaj vse vpliva na ta pojav, so na Nizozemskem preučevali vpliv dognojevanja z dušikom, saditvene razdalje in sorte. Povečana količina dušika je vplivala na zvečanje pridelka brstov, in sicer od 110 stotov na hektar na 144 stotov na hektar. Hkrati so bili brsti večji, vendar rahlejši kot pri manjši količini dušika. Brsti rastlin, ki so bile posajene na razdaljo 70 X 80 centimetrov, so bili zgodnejši in večji kot pri saditveni razdalji 70 X 40 cm.

Razlike v pridelku

Tudi med sortami so velike razlike v pridelku, ranosti, čvrstosti in velikosti brstov. Jeseni je bilo samo 0,5 do 0,9 % brstov z notranjim rjavenjem, večji brsti so bolj porjaveli kot drobnejši. Pozimi pobranim brstom pa so znatno bolj porjaveli notranji listi. Pri 2 cm debelih brstih jih je bilo 9% z rjavimi listi, pri 2 do 3 cm debelih je imelo rjave liste 22 do 33 % brstov, pri 3 do 4 centimetre debelih brstih je bilo porjavelih že 44 do 45 %.

V prvem letu poskusa, ko so se povprečne januarske temperature gibale okrog – 5°C in februarske okrog -3°C, je bilo 11 % več porjavelih brstov kot v drugem poskusnem letu, ko so bile temperature okrog 0°C. Na splošno hibride brstičnega ohrovta manj napada notranje rjavenje brstov.

Zakaj rjavijo brsti

Da mraz povzroča notranje rjavenje brstov brstičnega ohrovta, so ugotovili tudi v Angliji. Zaradi mraza se iz celic izloča voda, kar povzroča rjavenje listov v brstu. Pri nezadostni in neredni preskrbi z vodo pride že jeseni do rjavenja. Rastlinam, ki imajo slabše razvit koreninski sistem, pogosteje rjavijo brsti. Tudi pomanjkanje kalcija v tleh lahko povzroči rjavenje brstov; to povezujejo s preskrbo z vodo ali s spremenjeno prepustnostjo celic.

Različna mnenja

V strokovni literaturi so mnenja o učinku dušika na rjavenje notranjih listov brsta različna. Angleški raziskovalci poročajo o neugodnem učinku dušika, na Nizozemskem pa tega niso potrdili. V Angliji so tudi ugotovili, da gostejša saditev preprečuje pojav rjavenja. Vsi raziskovalci pa se strinjajo, da je na večjih brstih več notranjega rjavenja kot na drobnejših. Občutljivejši za rjavenje so tudi manj čvrsti. Nekateri trdijo, da brsti, ki jeseni bolj gnijejo, pozimi večkrat notranje porjavijo. Ugotovili so tudi, da rastline, ki so jim močneje rjaveli notranji deli brsta, to lastnost prenašajo na potomce. Najbolj zanesljivo se torej izognemo tej fiziološki motnji z vzgojo odpornih sort in hibridov.

Brstični ohrovt po azijsko