Deli s prijatelji
Čebela

Čebelarji se vedno pogosteje sprašujemo, kaj bo v prihodnje s čebelarstvom? Ko se je pred približno dvesto leti pojavil na trgu beli sladkor, so obetali čebelarstvu skorajšen konec. Tedaj so menili, da bo sladkor kot ceneno sladilo spodrinil med. Dandanes si seveda naše prehrane ne moremo zamišljati brez sladkorja, hkrati pa lahko vseeno ugotavljamo, da se tudi potrošnja čebelnih pridelkov ni prav nič zmanjšala. Celo nasprotno, čebelni pridelki so vedno bolj cenjeni, pridelovanje medu in voska se je, odkar poznamo sladkor, še povečalo. In ker pri nas čebelnih pridelkov premalo pridelamo, jih moramo celo uvažati.

V preteklem letu je naše čebelarstvo zašlo v krizo. Zaradi neugodnega vremena je bila čebelarska letina nadvse pičla. Čebelarji so morali vse leto čebele krmiti, pridelali pa so bore malo. Ob tem se nam nehote vsiljuje vprašanje, ali bi čebele dandanes preživele in se prehranile brez človekove pomoči? Čebela (Apis melifica) je ena izmed velikega števila žuželk, ki si jo je človek približal. Znanost pozna že 65.000 vrst insektov. Odkar zgodovina pomni, se je človek zdravil, hranil in negoval s čebelnimi pridelki.

Kljub tehničnemu napredku, izumom in sodobni tehnologiji pri proizvodnji in predelavi hrane so še vedno čebelni pridelki po svoji kakovosti na dostojni višini. Dandanašnji človek jih prav tako visoko ceni, kot so jih nekoč stara ljudstva. Zato se ni bati, da bi čebelarstvu kdaj »odzvonilo«, razumljivo pa je, da se mora nenehno prilagajati potrebam časa. Čebele niso koristne samo kot neposredne proizvajalke določenih dobrin, pač pa imajo pomembno vlogo pri oplojevanju žužkocvetnih rastlin.

Hranijo in preživljajo se na rastlinah, ki jih pri tem ne poškodujejo, nasprotno, celo koristijo jim. Ko čebele nabirajo po cvetovih medičino (nektar) in cvetni prah (pelod), prenašajo s cveta na cvet pelodna zrnca ter tako pripomorejo k uspešni oploditvi rastlin. Po ugotovitvah profesorja Josipa Priola se moramo za 85 % pridelka jabolk zahvaliti marljivim čebelam. Torej nima koristi le čebelar, temveč tudi kmetijski pridelovalec. Ugotovili so, da so koristi na poljščinah celo od 15 do 20 krat večje od čebelnih pridelkov.

Povedali smo že, da obstaja čebelarstvo odkar zgodovina pomni. Tako kot so bile čebele zanimive našim prednikom, so tudi nam. S čebelarstvom se ukvarjajo prebivalci na vseh petih kontinentih. Čebelarji so prek svojih osnovnih čebelarskih organizacij združeni v mednarodno čebelarsko zvezo. Občasno je delovala ta zveza že od 1897. leta, vplivnejša pa je postala po mednarodnem čebelarskem kongresu v Amsterdamu, ki je bil od 22. do 27. avgusta 1949. Od takrat naprej je vsaki dve leti mednarodni čebelarski kongres po raznih državah sveta.

Pri nas že znani pisatelj čebelarskih knjig (prevod njegove knjige Čebele in zdravje je izdala založba Obzorja) Edmund Harold je v nekem svojem delu zapisal tole: »Kdor prideluje med, prideluje zdravje, kar je seveda najbolje vložen trud!«

Najnovejši mali oglasi