Deli s prijatelji
cebelarstvo
cebelarstvo

Zdravilni učinki medu so poznani že iz starega veka zato bi se prav vsak moral zavedati pomena tega tekočega zlata in do kam se je cebelarstvo pravzaprav razvilo.

V pregledni razpredelnici navajam vse učinkovite snovi iz medu, ki ustrezajo posameznim organom človekovega telesa:

  • Mišičje:   Beljakovinska gradilna snov glikutil pospešuje pretok grozdnega sladkorja v mišičje, torej tudi v srčno mišico.
  • Srce:  Glikutil pospešuje skladiščenje sadnega sladkorja v jetra, holin zavaruje jetra pred zamaščenostjo.
  • Kri:  Rudninske snovi v medu (železo, mangan, kobalt) pospešujejo obnovo krvi.
  • Želodec:  Med vpliva ugodno na želodčne nevšečnosti, kot je preobilica kislin ali želodčni čiri.
  • Črevesje:  Holin odstranjuje zaprtje. Ferment invertaza razkraja v črevesju trsni sladkor, ki povzroča napetost in vetrove. Rane in vnetja, ki jih napadajo bakterije, uspešno zdravimo z glukonsko kislino  s koncentrirano raztopino invertnega sladkorja ter z vodikovim peroksidom, ki ga proizvaja glukozna oksidaza.

Na podlagi teh ugotovitev zdravniki in čebelarji zavestno lahko trdijo: S stalnim uživanjem medu očuvamo kri in krvni obtok, varujemo želodec in črevesje, jetra in srce pred obolenjem. Med skrbi na splošno za naše zdravje.

Raznolik vpliv medu v prebavi je nadaljni primer njegovega ugodnega vplivanja na naše zdravje.

Pri nekaterih osebah po uživanju medu nastajajo nevšečnosti, ker se želodčna kislina prenaglo povečuje. Zato so take pojave posebno skrbno obravnavali. Ugotovili so, da je nadaljne odmerjanje medu zmanjševalo količine želodčne kisline do normalnega stanja. To potrjujejo tudi izkušnje iz sovjetskih klinik, kjer z načrtnim odmerjanjem medu ugodno vplivajo na zdravljenje želodčnih čirov in jih tudi odstranjujejo.

Med vsekakor bolje ohranjuje in pospešuje rast črevesne flore kot sladkor, domnevno pač zaradi holina in glikutila. Uporaba medu v dojenčkovi prehrani se je dokončno uveljavila. Zaradi sedeče zaposlitve trpijo mnogi za zaprtostjo. Težave zlahka odpravimo, če s poskusi izberemo pravo vrsto medu, ker količina holina in glikutila pač zelo niha. Toda tudi za starejše ljudi ima med še poseben pomen. Črevesna sluznica vsebuje med drugim tudi invertazo, torej tisti ferment, ki razstavlja sladkorje. Ob nizki količini tega fermenta povzročajo mnogovezni sladkorji občutek sitosti in razvijajo poleg tega še vetrove. Te nevšečnosti takoj odpravimo z žličko medu. Za želodec in črevesje velja med na splošno kot najboljše zdravilo in hitra pomoč.

V zadnjem desetletju so biokemiki v medu odkrili snovi, ki uničujejo bakterije ali vsaj ovirajo njihovo rast. Sredi šestdesetih let je več strokovnjakov v medu odkrilo inhibine, ki so v resnici glukozne oksidaze. Ta encim je proizvod čebelnih žlez in ga čebele primešajo medu. Glukozna oksidaza proizvaja iz malenkostnih količin grozdnega sladkorja bakteriocidno glukonsko kislino, pri tem nastaja vodikov peroksid (H2O2), ki je tudi močno bakteriociden. Inhibinski vpliv medu temelji v prvi vrsti na stalni obnovi vodikovega peroksida ter glukonske kisline. Zaradi teh kislin štejemo med v vrsto zmerno kislih snovi, ker se suče njihova kislost med vrednostjo 3,6 in 5,4 , torej v območju, v katerem se večina bakterij ne more več razvijati. Zaradi označenih bakteriocidnih lastnoti, tako cvetličnega kot gozdnega medu, ga z uspehom lahko uporabljamo pri vseh infekcijskih vnetjih in odprtih ranah. Med čisti okužene rane, blagodejno vpliva na vnete sluznice, toda samo tam, kjer napadajo bakterije, ne pa virusi. Negativni učinek na razvoj bakterij zaradi prisotnosti vodikovega peroksida in imenovanih kislin se še poveča zaradi močne koncentracije invertnega sladkorja, ki v zvezi s tkivno vlago izplakuje bakterije iz ran. Ta postopek potrjuje tudi v polni meri pravilno uporabo medu v ljudski medicini.

Cebelarstvo oziroma med je izrednega pomena za zdravje zato ga priporočam prav vsakomur.

Sedaj pa brž v kuhinjo po kos kruha z medom, njami.

Pozdravček.