Deli s prijatelji
Čebulna muha
Čebulna muha

Lani, že drugo leto zapored, je domače pridelovanje česna, pora, predvsem pa čebule močno prizadela škoda povzročena od čebulne muhe. Marsikje je popolnoma uničila pridelek in ker je ta najpogosteje čebula, se v tem prispevku osredotočam na varstvo te rastline, sicer pa velja skoraj enako za šalotko, por, česen in druge čebulnice, ki so pri nas gojene v manjšem obsegu. Čebulna muha je torej gospodarsko pomemben škodljivec, ki napada različne vrste rastlin iz družine čebulnic (Alliaceae).

Čebulna muha – opis in razvojni krog ter nekatere ostale značilnosti

Čebulna muha ali po latinsko Hylemia antigua (redkeje – po starem jo imenujejo Phorbia ali Delia antiqua) je iz družine cvetnih muh (Anthomyiidae), to pa uvrščajo v red dvokrilcev (Diptera). V svojem razvojnem krogu ima štiri razvojne stadije. To so stadij muhe (= odrasel osebek ali imago), stadij jajčeca, stadij ličinke (ličinke pri muhah imenujemo žerke) in stadij bube. V našem podnebju žuželka zaključi letno 2 do 3 razvojne kroge z vsemi naštetimi stadiji, le izjemoma prezimi v obliki muhe.

Muha je 6 do 8 mm dolga; je vitkejša in svetlejša od hišne muhe. Kot krilata oblika – stadij poskrbi za širitev vrste, za image značilno pa je še razmnoževanje. Nekoliko se tudi hrani, to je v prvem tednu svojega leta, ker se ne pari takoj. Išče cvetoče rastline in iz njih sesa nektar. Časovno se to pogosto ujema s cvetenjem višenj, to je aprila in v začetku maja v celinski Sloveniji, odvisno od vremena. Iz bub izlegle muhe se po hranjenju parijo in nato poiščejo rastline gostiteljice, kjer odlagajo jajčeca posamično ali v skupinah po 4 do 12 skupaj. Odlagajo jih v zavetnih legah v zemljo okoli čebule, ali pa na samo rastlino med liste, na čebulico. Najraje ob koreninski vrat tik pri tleh. Ena samica odloži 100 do 200 jajčec. Od izlege (bube) muhe do tedaj mine 7 do 10 dni. Kasneje muha kmalu propade, za nas pomembne pa postanejo žerke, ki se izležejo iz jajčec po 3 do 8 dneh ob zadostni zračni vlagi. Te so šele požrešne in povzročajo škodo. Takoj se zavrtajo v rastlino in se v njeni notranjosti hranijo tako, da uničijo glavni poganjek. Posamezna ličinka uniči več rastlin in to tem več, čim manjše so. Če pa so rastline ob pojavu čebulne muhe že večje, se v eni čebuli lahko razvije več žerk, tudi po nekaj deset skupaj. Videti so rumenkastobele barve, so breznoge, imajo debelejši zadek, proti glavi, ki je temnejša, se zožijo. Odrasle dorastejo do 10 mm v dolžino. Razvoj ličink ob obilni prehrani traja 2 do 3 tedne, potem pa se preobražene zabubijo v tleh blizu čebule ali v sami čebulici.

Konec junija in v prvi polovici julija ali najkasneje avgusta se isto leto iz bub izleže druga generacija muh in prične še drugi razvojni krog, ki je enak prvemu oziroma od njega toliko različen, kolikor drugačne so okoliške razmere. Muhe tretjega rodu se pojavijo septembra in so lahko zelo nevarne za por, sicer pa je najškodljivejši prvi rod, to je aprilsko-majski. Odrasle ličinke tretjega rodu zlezejo iz čebule v zemljo, kjer se preobrazijo v bube in v tej obliki prezimijo. Izjemoma bi bila možna prezimitev bub v čebulah „prezimne“ čebule (čebula je dvoletnica!) in v poru.

Znaki poškodb napadenih rastlin

Od muhe napadene rastline čebule sivorumeno pobledijo, venejo in odmirajo. Ker žerke najbolj grizejo območje srca čebule, se njeni listi kolenčasto krivijo in počasi sušijo. Srčne liste zato zlahka izpulimo, na njihovi osnovi pa opazimo razjede, lahko pa že tudi gnilobo. Naposled začno gniti čebulice, ker jih poškodovane okužijo bakterije in glive, še zlasti bakterijska gniloba Erwinia caratovora, ki se rada razširi tudi kasneje v skladišču.

Preprečevanje pojava in napada čebulne muhe in zdravljenje rastlin ob zgodnjem napadu

Pridelovalec čebule lahko v jeseni, ali pa spomladi na začetku nove rastne dobe razkuži tla, namenjena čebuli, s talnimi insekticidi. Zelo pomemben je kolobar, smiselno pa je pri tem razkužiti tudi zemljišče, kjer je nazadnje rastla čebula, še posebej, če je bila ta od muhe hudo napadena. Talne insekticide moramo vnesti v tla približno do 10 cm globoko, in to v času, ko je zemlja (še) že primemo ogreta (izboljšata se delovanje in učinkovanje sredstev), pa vendar dovolj zgodaj, zaradi upoštevanja karence. Ker je varstvena doba ali karenca pri omenjenih sredstvih dolga (do 3 mesece in več), je pridelava mlade čebule na tretiranih površinah manj primerna ali celo neprimerna – nedovoljena.

Za saditev čebulčka izberimo vetrovne lege, kar bo hkrati tudi preventivno ukrepanje zoper bolezni čebule.

Že zgodaj spomladi (feb., mar.) posejemo na gredo, kjer bo kasneje posajen čebulček, korenje kot vmesni ali sosedski posevek. Korenje in prav tako zelena, ki jo laže presajamo, odganjata čebulno muho, obratno pa čebula odganja korenjevo muho.

Pred saditvijo lahko čebulček razkužimo z insekticidi. V primeru, da vzgajamo čebulo iz semena (sadik), pred setvijo razkužimo seme. Izmed kemičnih je ta ukrep za okolje, najmanj obremenjujoč in dokaj učinkovit proti muhi.

Ko je čebulček posajen, lahko na grede položimo tkanino za prekrivanje zelenjave (npr. agrokopreno), ki preprečuje nalet (in izlet) muh.

V času naletavanja muh oziroma že prej, ko čebulček vznikne, lahko obesimo na grede tik nad tlemi rumene lepljive plošče, ki muhe privabljajo in lovijo. Nasprotno pa bela barva muho odvrača, zato je smiselno tudi sajenje „v belo folijo“.

Po vzniku je možno čebulo škropiti z insekticidi, za kar je najprimernejši tisti čas, ko opazimo prve napadene rastline, ki jih najprej izpulimo in sežgemo. Škropljenje lahko v odvisnosti od vremena ponovimo čez 1 do 2 tedna, če je le možno z drugim insekticidnim sredstvom za enak namen. Uporabimo lahko tudi biotična sredstva za varstvo in oskrbo rastlin (čaje, brozge, prevretke), jasno pa je, da so ta manj učinkovita in je za njihovo boljšo učinkovitost potrebno več znanja in pozornosti.

Potrebna kemična in biotična sredstva za varstvo rastlin

Kemično zatiranje čebulne muhe je pri nas težavno, ker ima uradno dovoljenje za uporabo proti temu škodljivcu le malo insekticidov. Zato ob vsakem sredstvu poleg aktivne snovi ali učinkovine (a. s.) navajam odmerek (o.) in varstveno dobo (k.) pri rabi za naš namen. Ostale pomembne značilnosti sredstva in njegovo uporabo predpisuje proizvajalec v navodilih! Navajam sredstva, ki so pri nas še naprodaj. Gre za kontaktne insekticide.

Talni insekticidi:
Dursban E-48 o: 60-80 ml/100 m2
(a. s. klorpirifos) k: 63 dni
Geocid G-5 o: 200-300 g/100 m2
(a. s. karbofuran) k: 120 dni
Škropilni insekticidi:
Dipterex 80 % o: 10 g/10 l vode
(a. s. triklorfon) k: 28 dni
Fastac 10 % SC o: 15 ml/10 l vode
(a. s. alfametrin) k: 28 dni
Confidor o: 2 ml/10 l vode
(a. s. imidakloprid) k: 35 dni
Reldan super o: 10-12 ml/10 l vode
(a. s. klorpirifosmetil) k: 28 dni
Reldan 40 EC o: 12-15 ml/10 l vode
(a. s. klorpirifosmetil) k: 28 dni
Volaton EC-500 o: 40-60 ml/10 l vode
(a. s. foksim) k: 42 dni
Decis o: 5 ml/10 l vode
(a. s. deltametrin) k: 28 dni
Kenyatox verde o: 10 ml/10 l vode
(a. s. naravni piretrin) k: 7 dni
Vratičeva brozga o: 1,5 kg svež. rastlin/ 5 l vode
(Tanacetum vulgare) k: 3 dni

 

(rastline naberemo sami in pripravimo brozgo)

Opombe:

  • zadnja dva pripravka sta biotična
  • pri škropljenju porabimo običajno 10 l raztopine/ 100 m2
  • pri zalivanju porabimo navadno 50 l raztopine/ 100 m2 površine

Pripravek geocid G-5 je zaradi strupenosti primeren le za jesensko rabo. Kot talno razkužilo bi lahko uporabili tudi basamid granulat (a. s. dazomet), vendar pa njegovo uporabo priporočam kvečjemu za rastlinjake in tople grede.

Pri rabi razkužilnih sredstev moramo čebulice ali seme namakati v razkužilni raztopini vsaj 20 do 30 minut, po tretiranju pa jih osušimo na gredi ali časopisnem papirju, ki ga na koncu sežgemo. Pazimo, da nam ostane čim manj razkužilne raztopine.

Sredstvom za škropljenje (po vzniku) dodamo za boljšo oprijemljivost na liste močilo (oroševalec ali oprijemalo kot je pinovit-N, lahko pa ga nadomesti nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode). Čebulni listi namreč običajno vodno raztopino odbijajo. Za škropljenje uporabimo škropilnice in posevke dobro „operemo“, lahko pa grede tudi zalijemo z zalivalko z razpršilko in temu primemo prilagodimo koncentracijo. Pomembno je, da poškropimo čebulo ob stiku s tlemi! Pripravka zolone in hostaquick imata po navodilih delovno karenco dolgo 2 dni, kar pomeni, da na površino tretirano s tema dvema sredstvoma, vsaj tako dolgo ne hodimo in delovna opravila časovno prestavimo.

Prav gotovo nisem navedel vseh pripravkov za varstvo čebule, namenoma sem izpustil določena sredstva. Pri rabi insekticidnih sredstev bodite previdni in dosledni, ravnajte po navodilih, sicer lahko napravite sami večjo škodo kot čebulna muha. Ne nazadnje fitofarmacevtska sredstva niso poceni.

Navedene ukrepe med seboj lahko kombiniramo; katera kombinacija bo optimalna za določeno površino, kjer gojimo čebulnice, je odvisno od naših ciljev in želja ter od rastnih razmer. Kot recept jo je vnaprej težko določiti. Naprednejši pridelovalci in vrtičkarji se bodo najbrž izognili hudim posegom kot je razkuževanje tal.

Nazadnje navajam še dve pomembni informaciji, ki vas bralce zanimata. Čebulna muha se k nam iz tujih dežel, kjer je že dolgo pomemben škodljivec, ni razširila s semenskim čebulčkom ali s semenom! Menim, da so se zaradi ugodnih razvojnih razmer obstoječe populacije pri nas pač prerazmnožile, zato je v prihodnje možno pričakovati vzpostavitev naravnega ravnotežja v odnosu do muhe.

Kaj pa strupenost napadene čebule oziroma „črvičkov“ in bub v njej!? Čebulna muha ima razmeroma hiter razvoj od jajčeca do imaga in s tem v zvezi bube ne proizvajajo sekundarnih metabolitov, ki bi lahko škodovali toplokrvnim organizmom. Govorice zato kar na stran, napadeno čebulo pa namesto na ogenj v kuhinjo, kjer jo za uporabo očistimo škodljivcev.

Sorodna iskanja:

  • Čebulna muha škropivo
  • Čebulna muha zatiranje
  • Čebulna muha škropljenje

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekPridelovanje čebule iz semena
Naslednji članekNasveti za vsakdanjo rabo
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.