Deli s prijatelji
Činčile
Činčile

Činčile sodijo v red glodalcev. Ker so pri nas manj znane in jih zato velikokrat zamenjujemo z nepravilnimi družinami, je potreben sistematski pregled:

  • Red: Rodentia – glodalci
  • Družina: Chinchillidae – zajčje miši
  • Rodovi: Lagostomus – viskača, Lagidium – velike činčile, Chinchilla – majhne činčile

Vrste:

  1. Chinchilla chinchilla chinchilla, Lichtenstein 1829 velika kratkorepa činčila = kraljevska činčila
  2. Chinchilla chinchilla boliviana, Brass 1911 majhna kratkorepa činčila, nepravilno imenovana Chinchilla boliviana – bolivijska činčila
  3. Chinchilla velligera, Prell 1934 dolgorepa činčila, danes nepravilno imenovana Chinchilla lanigera

Vse živali iz družine Chinchillidae žive v divjini samo v Južni Ameriki. Nekatere od njih so tam tako pogoste kot pri nas zajci in so celo veliki škodljivci – oziroma splošna nadloga. Izmed njih je popolnoma iztrebljena kraljevska činčila posebno še zato, ker je bila med njimi največja in zato tudi najbolj izpostavljena zatiranju. Edini primerek kožuha te činčile hranijo v muzeju Seckenberg v Frankfurtu na Maini.

Od ostalih vrst činčil živita danes v divjini samo še Chinchilla chinchilla boliviana – bolivijska činčila, ki ni primerna za farmsko rejo, ker letno skoti v rejiščih največ 1 do 2 mladiča ter Chinchilla velligera ali velikokrat napačno imenovana Chinchilla lanigera – dolgorepa činčila. Bolivijska činčila je močne rasti, ima dolgo dlako, široko glavo, majhne uhlje in nosni del. Rep je krajši kot pri dolgorepi. Brejost traja 129 ± 4 dni. Kakovost kožuha je boljša kot pri dolgorepi, zato so jo poskušali križati, da bi izboljšali velikost in kakovost krzna dolgorepe činčile. Toda poskusi niso bili uspešni, ker so bili potomci le delno plodni že v prvi generaciji. Dolgorepo činčilo gojijo v farmah po celem svetu. Domačini so jo že zelo iztrebili zaradi kožuhov, še bolj pa zaradi dlak, saj jih lahko spletemo v zelo fine niti. Razen tega smatrajo, da je meso zdravilo za nekatere bolezni, kar je samo še pripomoglo k iztrebljanju. Največji sovražniki činčil pa so ujede. Bežanje in obrambo pred sovražniki opazimo še danes pri činčilah na farmah in sicer v bliskovitih kretnjah činčil. Če pobegnejo iz kletk, se skrivajo v vseh mogočih odprtinah ob kletkah. Brejost traja 111 ± 4 dni.

Pri činčili Chinchilla velligera so se razvili naslednji tipi: La Plata, Costina in Raton.

La Plata tip ima izmed vseh treh najbolj razvito mišičevje in okostje. Po videzu je žival okroglasta, s kratkim čokatim trupom, z velikim razmakom med ušesi in ravno hrbtno linijo. Velikokrat je v plečih prav tako široka kot v bokih. Uhlji so kratki in skoraj okrogli. Najboljša lastnost tega tipa sta gostota dlake in velikost živali. Ostale lastnosti pa so slabše kot pri obeh naslednjih tipih. Posebno je predolga dlaka, zlasti še na bokih in lakotnicah. Najbolj pogoste so srednje, srednje svetle ali svetle barve s primesjo rjavega ali rumenkastega odtenka (divja barva).

Činčile tipa Costina imajo slabše razvito mišičevje in okostje ter daljše zadnje noge in boke. Tudi prednje noge so dolge. Živali so stisnjene, imajo ozka pleča in so lažje od tipov La Plata in Raton. Hrbtenica je izbočena (zgrbljena) in v zatilju ima udrtino. Glava je ošiljena v obliki V linije, nos zašiljen, razmak med ušesi je širok, uhlji so dolgi in stojijo v kotu 45°. Kožuh te činčile je izmed vseh tipov najboljši. Ker so činčile Costina tipa daljše in iztegnjene, dajejo dolge in ozke kožuhe. Imajo kratko, gosto, enakomerno dolgo dlako z majhno izjemo v zatilju.

Činčile tipa Raton so podobne La Plati. Nos je ozek kot pri Costini, toda uhlji so ožji in stojijo pokončno. Te činčile so izrazito majhne živali in dosežejo 1/3 velikosti La Plate. Kožuhi so zelo lepi, čeprav se je lepota že precej izgubila s križanjem med obema tipoma. Raton tip je med vsemi tremi najbolj idealen. Tančičje popolnoma prekriva boke, enakomerno bela linija trebušja se skoraj ne vidi, če žival čepi na vseh štirih nogah.

Podatki o navedenih tipih so koristni zato, ker jih lahko uporabimo pri ustvarjanju novih jat, kadar želimo izboljšati kakovost kožuhov.

Življenjska doba činčil

Ugotovljeno je, da činčile lahko preživijo celo dve desetletji. Samice ostanejo tudi plodne do te starosti. Vsekakor to velja le za razplodne živali. Ker pa so činčile predvidene za pridobivanje krzna, le malokatera dočaka starost enega leta.

Prostori za rejo činčil

Kletke in prostori za rejo so življenjski prostor činčil v ujetništvu. V njih naj bi se živali ugodno počutile in razmnoževale. Za rejo so primerni naslednji prostori:

  • prazne sobe
  • popolnoma suhe in zračne kleti
  • zračne in dobro izolirane shrambe
  • bivše delavnice
  • nekdanji hlevi in toplotno zaščitene barake

Vendar so vsi ti prostori primerni le pod naslednjimi pogoji:

  • prostor mora biti dovolj velik, popolnoma suh, zračen in brez prepiha
  • prostori morajo biti ogrevani, v hladnih dneh temperatura ne sme pasti pod 10° C. Poleti so temperature lahko višje in sicer maksimalno od 28 do 30° C
  • urediti moramo zaklepanje prostora in le ta ne sme biti prehoden

Mutanti

Na farmi ameriškega rejca Wilsona se je leta 1955 skotil bel samec 44 R – B 17 in njegovi potomci so se po njem imenovali Wilsonovi beli mutanti. Z njimi se je odprla pot za gojitev mutantov. Na žalost imajo beli mutanti v sebi letalni gen in zato ni mogoče križati belih z belimi, ker iz takega križanja ne dobimo potomcev.

Vendar pa so te živali odličen izhodiščni material za križanje z ostalimi mutanti. S parjenjem belih činčil s činčilami standardne barve dobimo srebrno sive (srebrnosiva podlaga, bel obroč in srebrno sivo tančičje), nadalje platinaste (svetlo modra podlaga, belo modri obroč in modro tančičje). Javljajo se tudi lisasti kot posledica parjenja belih samcev s samicami divje barve.

Kožuhi belih činčil niso zanimivi, ker ni viden obroček dlak in jih zato težko razlikujemo od belih krzen drugih živali. Kljub temu pa so izredno pomembne za nadaljno rejo, saj križanja dajejo nove, zelo zanimive mutante.

Činčile in beige mutanti

Zanimivi so tudi beige mutanti; razlikujemo štiri: blond, pearle (svetlo beige), lavendel (temno rjavo beige) in rose ali apricot (kremaste barve), ki jih dobimo iz križanj z belimi. Listaste bele činčile s križanjem z beige dajejo beige mutante brez lis. Leta 1956 je ameriški rejec Gunning zredil črno žametaste činčile black – velvet. Glede na intenziteto obarvanosti se razlikujejo temni in posebno temno črno – žametasti mutanti. Na evropskih razstavah se pojavljajo še blue – velvet, to so modro žametasti mutanti. To so svetlo črno žametasti mutanti z modrim odtenkom.

V začetku leta 1960 so se pri rejcu Larsenu pojavili safirji. To so činčile z najizrazitejšo svetlo modro barvo in zato imajo tudi najlepše krzno. Razlikujemo svetlo in temno obarvane mutante safirje.

Posebno pozornost zaslužijo charcoal – antracitni mutanti. Te živali so premogasto črno sive z zelo gostimi svilnatimi kožuhi. Obroček dlak je komaj viden in je temno črno rjave barve. Tudi potrebušje je temno rjave do črne barve. Mutanti so pomembni za križanje s činčilami standardnih barv, saj iz križanj z njimi lahko dobimo živali z odličnimi kakovostmi kožuhov (gostota in čistoča barve). Natančneje bi bilo potrebno obdelati blond mutante činčil. Razlika med beige in blond mutanti je v tem, da so beige mutanti recesivni s temnimi do temnordečimi očmi, medtem ko so blond činčile dominantni mutanti zelo svetle barve, s komaj vidnim obročkom in imajo svetlo rdeče obarvane oči.

Danes zbujajo največjo pozornost žametasti (velvet) mutanti činčil, in sicer lešnikovo žametasti svetli in temni mutanti, nadalje čokoladno žametasti in kot zadnji safirno žametasti mutanti.

Namenoma sem mutante samo omenil, saj je za njihovo gojenje potrebno podrobno znanje genetike, če ne želimo križanja mutacij prepustiti slučaju. V tuji literaturi najdemo zelo dobre knjige o genetiki činčil (dr. Holzinger: Die Grundlagen der Vererbungslehre und der praktischen Zuchtmethodik, Roland Verlag).

V Sloveniji sta od 01.01.2015 reja in lov živali za krzno prepovedana .

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekKlivija je skromna in vzdržna rastlina
Naslednji članekStajska metlika in sorodne vrste
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.