Deli s prijatelji
Črni Ribez

Črni ribez kot sadna vrsta se je pri nas razširil relativno pozno, vendar zelo hitro. Danes imamo v Sloveniji okrog 550 ha črnega ribeza in bilo bi ga še precej več, če bi bile cene pridelku količkaj urejene. Toda kljub spremenljivosti cen je črni ribez zelo donosna sadna vrsta, zato lahko pričakujemo, da se bodo površine, zasajene z njim, povečale.

Črni Ribez
Črni Ribez

Različne Glivične Bolezni

Vzporedno s povečanjem površin so se pričele pojavljati tudi razne glivične bolezni. Najpogostejše so: ribezova rja (Cronartium ribicola), listna pegavost (Pseudopeziza ribis) in ribezova pepelasta plesen ali ameriška kosmuljeva plesen (Sphaerotheca morsuvae). Medtem ko rja in listna pegavost večinoma napadata listje, pepelasta plesen okužuje in uničuje poleg listja tudi mlade poganjke in pridelek. Ker se omenjene glivične bolezni pojavljajo v ribezovih nasadih vsako leto, jih moramo redno zatirati. Čeprav pridelovalci črnega ribeza te bolezni poznajo, se vendarle zgodi, da jim uničijo pridelek. Menim, da ne bo odveč, če na kratko opišem vsaj najpomembnejše značilnosti teh bolezni in njihovo uspešno zatiranje.

Ribezova rja (Cronartium ribicola)

Je zelo nevarna glivična bolezen ribeza, ki lahko popolnoma uniči ribezovo listje, tako da so grmi že konec julija ali v začetku avgusta popolnoma goli. Bolezen povzroča zajedalska glivica Cronartium ribicola, ki v določenem razvojnem stadiju prehaja tudi na zeleni bor (Pinus strobus).

Ribezova rja (Cronartium ribicola)
Ribezova rja (Cronartium ribicola)

Prve znake opazimo na listih ribeza v obliki rumenih peg že konec spomladi. Na spodnji strani listov se razvijejo rjavo rumene pege z mešički, polnimi številnih trosov, ki jih veter raznaša po vsem nasadu. Proti koncu poletja oz. v začetku jeseni se na rjavo rumenih pegah razvijejo številni zimski trosi, ki prezimIjajo, naslednjo pomlad pa kalijo in okužujejo drugega gostitelja – zeleni bor (Pinus strobus). Na zelenem boru glivica razvije določene razvojne stadije ter odtod ponovno prehaja na črni ribez.

Ta zajedalska glivica ima torej v svojem razvoju dva gostitelja – ribez in črni bor. Zato ni priporočljivo, da zeleni bor in ribez rasteta blizu; to upošteva tudi pri nas začrtana rajonizacija vzgoje ribeza in zelenega bora. Ribezova rja povzroča, da listi predčasno odpadejo, les ne dozori in nastavek rodnih brstov za naslednje leto je slabši.

Zatiranje

Proti tej bolezni škropimo ribez preventivno, to je, še preden je grm okužen. Za škropljenje uporabljamo razne bakrene ali tako imenovane organske pripravke (bakreno apno, cuprablau, dithan M-45, antracol,…). Škropiti pričnemo že pred cvetenjem in škropimo vsakih 10 do 14 dni. V drugi polovici poletja lahko presledke med škropljenji podaljšamo na tri tedne. Pred obiranjem uravnavamo škropljenje s časom dozorevanja ribeza, upoštevajoč karenčno dobo uporabljenih škropiv.

Ribezova Listna Pegavost (Pseudopeziza ribis)

Je zelo nevarna glivična bolezen črnega ribeza, še bolj pa je nevarna za rdeči ribez. Močne okužbe povzročajo sušenje in predčasno odpadanje listja; posledica tega je ne-dozorevanje lesa in občutljivost grmov za zimsko pozebo ter manjši pridelek. Prve znake bolezni opazimo že pred dozorevanjem plodov, še bolj pa je bolezen opazna po obiranju. Listna pegavost se pojavlja na starejšem listu v obliki okroglih, rjavih ali temno sivih peg, velikih 1 do 2 mm, ki se v dežju množijo in prehajajo druga v drugo. Poleg listne ploskve napada bolezen še peclje in mladice. Močno okuženi listi se zvijajo navzgor, sušijo in odpadajo.

Ribezova listna pegavost (Pseudopeziza ribis)
Ribezova listna pegavost (Pseudopeziza ribis)

Na listnih pegah se tvorijo plodišča, v katerih so poletni trosi, ki jih dež ali žuželke raznašajo in tako poleti širijo okužbo. Prve spomladanske okužbe povzročajo v deževnem vremenu, ko je temperatura zraka nad 12°C, zimski trosi v odpadlem listju.

Bolezen uspešno zatiramo, če ribez temeljito poškropimo takoj po cvetenju z bakrenimi ali organskimi pripravki. Škropljenje ponovimo še enkrat do dvakrat po obiranju plodov. Če ribez redno škropimo proti ribezovi rji, ga zavarujemo tudi proti pegavosti.

Ribezova Pepelasta Plesen (Sphaerotheca morsuvae)

Je bila pri nas prvotno znana kot ameriška plesen kosmulje. Na črnem ribezu smo jo v Sloveniji prvič ugotovili leta 1967 v Kanalu ob Soči. Kasneje smo bolezen odkrili tudi drugod po Sloveniji. V relativno kratkem času se je bolezen prilagodila črnemu ribezu kot novemu gostitelju. Ker se pojavlja redno vsako leto, lahko govorimo o ribezovi pepelasti plesni. Bolezen napada vse zelene dele črnega ribeza, liste, poganjke in plodove. Najprej in najpogosteje opazimo bolezen na vršnih listih mladih poganjkov ali mladic v sredini grma.

Ribezova pepelasta plesen (Sphaerotheca morsuvae)
Ribezova pepelasta plesen (Sphaerotheca morsuvae)

Prvi znaki so svetlo sive mokaste prevleke na zgornjem delu lista ali na površini vršnega dela mladic. Prevleke so najprej lokalne — posamične, imajo premer do 1 cm, kasneje se z razvojem bolezni širijo in spajajo, da včasih prekrijejo celo listno ploskev ali površino poganjka; kasneje svetle pege porjavijo. Okuženi listi se kodrajo, sušijo in odpadajo. Poganjki zaostajajo v rasti, internodiji so kratki in vrhovi, običajno zadnja tretjina poganjka, se sušijo. Ribezovi grmi, ki so okuženi, ostajajo brez listja že konec julija ali v avgustu. Les ne dozori, rodni brsti se slabo tvorijo ali pa so okuženi in sterilni. Tak grm sčasoma shira ter se največkrat posuši. Glivica prezimlja v obliki zimskih trosov in zgodaj spomladi ponovno okužuje liste in druge zelene dele.

Ker se bolezen pojavi redno vsako leto, moramo nasade redno škropiti. Škropimo enkrat do dvakrat pred dozorevanjem plodov in dva do trikrat takoj po obiranju v presledkih 14 do 21 dni s karathanom WP ali afuganom v 0,1 % jakosti ali pa s sistemičnimi fungicidi, kot sta enovit metil ali benlate, ki zanesljivo zavarujeta ribezove nasade pred to nevarno glivično boleznijo.