Deli s prijatelji
Delitev korenik in rizomov

Veliko je rastlin, velikih in majhnih, ki se polagoma širijo po okoliških tleh.

Mnoge vrste primul na primer neprestano tvorijo nove poganjke in tako nastane skupek tesno skupaj rastočih rastlinic, lahko 50 ali še več po številu. Vsaka rastlina je obdana z lističi in vsaka skupina listov ima nekaj lastnih koreninic, ki so pod površjem tal klobučevinasto zrasle skupaj.

To dejstvo lahko izkoristimo za hitro razmnoževanje rastlin. Enostavno vzamemo iz zemlje razraščeno koreniko, jo razdelimo na posamezne rastline ter jih posadimo daleč vsaksebi v dobro zemljo. Tako bodo hitreje rasle, razvile se bodo močnejše rastline, ki bodo bolje cvetele. Po določenem času bodo tudi te razvile nove rastlinice, ki jih bomo spet lahko delili. Ko delimo rastline, poškodujemo nekaj korenin. Vendar to nič ne de. Kot vsi rastlinski deli imajo tudi korenine posebno regenerativno moč in na rezanih mestih hitro spet poženejo. Ta sposobnost rastlin, da premagajo korenito rez korenin, poganjkov in cvetov, omogoča nadaljnji razvoj in razmnoževanje.

Četudi je deljenje zelo enostavno, pa moramo vseeno upoštevati nekaj pravil: vedno najprej pripravimo tla okoli rastlin. Kolikor hitreje vzamemo rastline iz zemlje, jih razdelimo in ponovno posadimo, toliko bolje bodo preživele. Tudi pri majhnih temperaturnih spremembah dožive rastline šok. Korenine se znajdejo takoj po presaditvi znova v toplo vlažni okolici in rastejo hitreje naprej. Kljub temu se bodo listi gotovo povesili. Pogosto celo povsem upadejo. Vendar traja to pri primulah največ nekaj dni. Nato prično rastline črpati vodo iz zemlje in ob ugodnem vremenu se rastlini v štirinajstih dneh vrnejo vse življenjske moči. Nove rastline so še lepše in boljše kot stare. Pri rastlinah, ki rastejo v skupini, najosrednejše (to so najstarejše) slabo cveto ali povsem odpovedo. V takšnem primeru ostanejo najlepši cvetovi samo na robovih cvetnih skupin. Če je takšna matična rastlina dovolj velika, odstranimo slabo cvetočo sredino in obdržimo le mlade, močne in zdrave rastline ob robu. Najprimernejši letni čas za delitev cvetočih rastlin zlahka določimo. Pri rastlinah, ki cveto pomladi ali zgodaj poleti, je čas po cvetenju najprimernejši. Sveže razdeljene rastline imajo do zime tako dovolj časa, da se regenerirajo. Pri kasneje cvetočih rastlinah pa delitev prestavimo na pomlad, ko se začne ponovna rast.

Sveže razdeljene rastline moramo imeti vedno na vlažnem. Če kmalu ne dežuje, jih moramo vsaj dnevno orositi, v zelo vročem vremenu pa še pogosteje. Večina rastlin lahko tudi prek listov sprejema vodo, enako kot prek korenin. Zaradi poškodb, ki nastanejo na koreninah ob delitvi, moramo povrniti rastlini izgubljeno vodo.

Pri majhnih rastlinah po možnosti izkopljemo vso koreniko. Lopato globoko vkopljemo in s koreniko dvignemo kolikor mogoče veliko zemlje.

Z rokami odstranimo nekaj zemlje, tako da je ves koreninski sistem prost. Takoj ugotovimo, če rastlina sestoji iz več posameznih rastlinic, katerih korenine se med seboj prepletajo.

Posamezne korenike lahko ločimo enostavno z rokami, pri močnejših pa si pomagamo z ostrim nožem.

Iz vsake skupine dobimo več novih rastlinic, ki jih, če se razvijejo v grmiče, lahko čez leto ali dve ponovno delimo.

Velike rabatne trajnice, kot so astre, floks, tvorijo debele pleteže korenin in poganjkov. V takšnem primeru so korenine tako široko razvejane, da ne moremo izkopati vsega pleteža. Izgrabimo le toliko korenin in poganjkov, kolikor jih gre zlahka iz zemlje. Nato izrežemo vse odmrle dele med poganjki.

Iz srede rastoče rastline razpošiljajo poganjke neposredno iz korenike in jih zlahka razdelimo na posamezne rastlinice z nekaj listi ali poganjki, od katerih ima vsak lastno korenino.

Odvisno od vrste razdelimo rastline na posamične rastlinice ali v skupine petih ali šestih poganjkov. Tudi tu so najlepši cvetovi na robovih grmiča.

Da se izognemo prevelikim izgubam vode, zmanjšamo rastlinam listno površino (dolge liste za polovico prikrajšamo, pri manjših pustimo le dva ali tri). Posamezne rastline potem ponovno posadimo, dajmo jim dovolj prostora in zemljo okoli njih dobro potlačimo. Prerahla saditev povzroča izgube. Nekatere rastline, na primer poznana funkija, imajo tako pretkan koreninski pletež, da jih je skoraj nemogoče deliti. Med počivanjem jih izkopljemo in velikanske debele korenike z ostro lopato ali nožem razdelimo na manjše dele. Ta sicer groba metoda je prav uspešna. V prihodnjem letu poženejo novo posajene rastline sveže in močne korenine. Poseg prežive še toliko bolje, ker se sedaj razvijajo brez konkurence sosednjih korenin in ker se hranijo v sveži zemlji. Kmalu poženo močne nove liste in razkošne cvetove.

Delitev rizomov

Posebnost so perunike. Lahko jih razmnožujemo z delitvijo, vendar pa imajo nenavaden koreninski sistem, ki sestoji iz številnih odebeljenih trdih poganjkov, ki rastejo vzporedno s površjem tal in tvorijo precej masiven pletež. Te ležeče poganjke imenujemo rizome. Na njihovih rastočih konicah poganjajo iz mladih listov krepki cvetovi. Ker se med seboj križajo, tvorijo lilije največkrat cele grede med seboj pretkanih rizomov. Te lahko razdelimo in dobimo tako številne nove rastlinice. Tako izboljšamo kakovost, ker obdržimo le najmočnejše, najrastnejše poganjke, stare, izčrpane rizome pa odstranimo. Odebeljeni poganjki vsebujejo toliko hranil, da je uspeh praktično zagotovljen, in to celo v primeru, če posamezni deli nimajo lastnih koreninic. Trdno sajenje je kot vedno nujno. Pri perunikah je težava predvsem v tem, ker rizomov ne smemo posaditi globoko v zemljo. Nekateri vrtnarji trdno zaklinijo razrezane rizome, dokler ne napravijo korenin in se močno usidrajo. Tako preprečijo, da bi zemljo z rizomov razpihal veter. Vendar je to običajno potrebno le na nezaščitenih mestih. Težava nastopi, če hočemo saditi rastline, predvsem perunike, po delitvi spet na staro mesto. V tem primeru ne moremo tal ustrezno pripraviti. K sreči perunik to preveč ne moti. Običajno prežive, če rizomni preplet izkopljemo in ga pustimo ležati na prostem dva do tri dni. Prekrijemo ga le s tanko plastjo vlažne zemlje. Vmes lahko pripravimo staro gredo: globoko jo pregrabimo in vdelamo gnojila ter kompost. Naslednje dni delimo stare rastline.

Ugotovili bomo, da iz reznih mest plazečih se rizomov hitro poženejo korenine. Kot smo že omenili, rastejo iz korenin, ki jih ob delitvi razrežemo, nove korenine. To je popolnoma razumljivo. Pri perunikah pa poganjajo korenine iz rizoma, to je dela poganjka. To značilno sposobnost, poganjati korenine iz poganjkov, uporabljamo za osnovo najbolj znanega načina razmnoževanja, razmnoževanja s potaknjenci.

Perunike delimo takole

Ves rizomni splet dvignemo skupaj z dvema ali štirimi centimetri zemlje. V spletu so mladi in stari rizomi, med katerimi je trda borba za hranila; preplet zlahka razdelimo na posamezne kose, ki imajo vedno nekaj mladih in nekaj starih rizomov. Mlade konice poganjkov izrežemo z ostrim nožem. Pustimo jim le en sam list in malo ali sploh nobene korenine; da zmanjšamo izgubo vode, skrajšamo liste na polovico z zelo ostrim nožem; to so za saditev pripravljeni deli. Vsak ima zdrav grmič listov in nekaj korenin, ki rastejo iz rizoma; posajeni rizom po možnosti zagrebemo le do polovice. To ni težko, če ostane na rizomu nekaj korenin. Tesno jih zagrebemo v zemljo, in sicer tako globoko, da je rizom komaj še viden. Na vetrovnih mestih rastlinico zaklinimo z lesenimi palicami.

Sorodna iskanja:

  • Razmnoževanje rastlin
  • Nespolno razmnoževanje rastlin

Najnovejši mali oglasi