Deli s prijatelji
Večje betonsko korito

Deževnica je mehka voda, toplejša kot iz vodovoda ter vsebuje tudi več hranilnih snovi in kislin. Zato je za zalivanje vrta in sobnih rastlin zelo primerna, pa še denar nam prihrani pri današnjih cenah vode iz vodovodnega omrežja.

Zato naj bi imel vsak lastnik vrta ustrezen rezervoar, kamor bi se stekala deževnica. Nekaterim zadošča že odslužen kovinski sod, ki ga postavijo ob strešnem žlebu, kar pa za večji vrt ni dovolj. Vsak si rad napravi zalogo za daljše sušno obdobje. Zato pa je primerno večje betonsko korito, ki naj bo zgrajeno ob hišni steni, ob garaži ali ob vrtni lopi, pač tam, kamor lahko po strešnem žlebu in dalje po ceveh napeljemo dotok deževnice. Lahko pa stoji korito tudi na prostem.

Primer: deževnica ujeta ob vrtni uti

Deževnica za zalivanje vrta
Deževnica za zalivanje vrta

Najprej moramo izkopati pol metra globoko jamo. Dolžina in širina naj se ravnata po željah in možnostih vrtičkarja. Korito naj bo dovolj globoko, da bo prostora za čim-več vode, vendar pa ne previsoko od tal, da vodo zlahka zajemamo tudi tedaj, ko je že skoraj pri dnu.

Tla izkopane jame dobro steptamo in zgladimo, nato položimo na dno armaturo. Dobri so ostanki železnih palic, še boljša pa je mreža iz debelega žičnatega tkiva, da ne bo pozneje beton pokal.

Beton napravimo v razmerju:

  • 1 vedro mivke,
  • 3 vedra grobega proda,
  • 1 vedro cementa

Zalivamo ga z vodo in mešamo tako dolgo, da dobimo gosto maso, s katero takoj zalijemo napravljeno jamo. Beton ne sme stati, ker se hitro suši in postane neuporaben. Ko nanašamo betonsko maso, jo obenem s primernim lesenim predmetom ravnamo in tlačimo, da zaide v vse špranje armature.

Ko so zglajena tla bodočega korita, potaknemo okoli dna navpično železne palice in jih zasajamo v še mehko betonsko maso v razdalji 20 do 25 cm. Palice naj bodo dolge 120 cm. Postavimo jih 5 cm od roba betonskih tal. Namesto palic lahko uporabimo debeložičnato mrežo. Sedaj postavimo opaž za stranske stene. Vmesni prostor med zunanjim in notranjim opažem naj bo širok 10 cm, tako da stoji železna armatura točno na sredini obeh opažnih sten. Korito naj bo od zunanje strani 70 cm visoko od tal. Če vračunamo poglobljeni notranji prostor, bo korito globoko 110 cm. V teh merah zbijemo iz desk opaž in ga od zunanje strani dobro podpremo z močnimi koli in zgoraj povežemo, da ga ne bi težka masivna betonska masa nagnila vstran ali ga celo razdrla.

Sedaj prazni vmesni prostor med opažem zalijemo z betonsko maso in pustimo nekaj dni, da se cement posuši, nakar opaž odstranimo.

Po odstranitvi opaža moramo vse štiri strani korita ometati zunaj in znotraj z mešanico, ki jo napravimo iz enega dela peska, enega dela cementa. S to maso tudi zatesnimo morebitne odprtine ali špranje v stenah korita.

Ko je tudi to delo opravljeno, prevlečemo notranje stene korita z beležem – nevtralne barve.

Ko je korito napolnjeno z deževnico, damo vanj nekaj ribic, ki polovijo komarjeve ličinke in drug mrčes, pa tudi nekaj polžev, ki preprečijo nabiranje alg ob stenah. Če imamo majhne otroke, namestimo prek korita varnostno mrežo, da ne pride do nesreče.

Če stoji korito na prostem, speljemo deževnico iz strešne odtočne cevi do korita po poljubno dolgi cevi, ki naj ima premer 1″ do 1,1/2″. Kjer stoje strešne odtočne cevi blizu hišnih vrat ali oken, se včasih čuti neprijeten duh gnilobnih plinov iz žlebov. To preprečimo, če vgradimo v odtočno cev sifon.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekVrtnice in divji izrastki pri vrtnicah
Naslednji članekJelka – Zanimiv Iglavec za Vrtove
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.