Deli s prijatelji
Dom in Vrt - opravila v mesecu juniju

Dom in vrt sta postala nekako glavna tematika mojega bloga, tako sem se odločil da se danes malo razpišem z opravili, ki jih bomo izvajali v mesecu juniju. Med samo vsebino bom dodal nekaj koristnih povezav, katere ste redni obiskovalci mojega bloga že prebrali, a so za nove uporabnike še neznanka. Upam da boste uživali ob branju ter pri tem spoznali kakšen nov trik, nasvet, do katerega se še niste uspeli dokopati :-). Želim vam prijetno branje.

Okrasne Rastline

Pomladanske čebulnice so sicer že vse odcvetele, od njih so ostali le zeleni listi. Kam z njimi? Ostanejo naj, kjer so, saj prav zdaj pripravljajo novo čebulo, v njej pa zasnovo cveta za prihodnje leto. Dokler ne pričnejo rumeneti, kar je znak zorenja in prehod k počitku, jim ne smemo požeti listov. Če jih že moramo odstraniti z gredice, to najbolje opravimo po dežju, ko čebulnice presadimo v zakop na manj viden kraj. Kaj pa čebulnice, posajene med trate? Navadno so to žafrani in narcise; teh ne izkopavamo in jih ne kosimo, sicer bomo za naprej ob cvet.

V »setvenko« posejemo dvoletnice. Od ducata lepotic jih zdaj posejemo šest vrst: nagelj-bradaček, slez (popel) šmarno zvončico, naprstec, lučnik in mekonopsis.

Bradavi nagelj (Dianthus barbatus) utegne postati trajnica, če mu kmalu po odcvetu porežemo cvetna stebla, da ne semeni, ali če ga takrat razmnožimo s potaknjenci. Kaj mičen je v gredi, bodisi mešan bodisi sortiran, ko cvete junija ali avgusta.

Dom in Vrt - Bradavi nagelj
Bradavi nagelj

Slez (Althea rosea, popel), ki nosi od julija do septembra na dva metra visokih steblih polne in prazne cvetove lepih barv, je najlepši ob kmečkih plotovih. Tudi slez zna biti trajnica. Sejte ga že zgodaj junija, da bo sejanček utegnil do zime razviti dovolj korenin.

Dom in Vrt - Slez - Althea rosea
Slez – Althea rosea

Šmarna zvončica (Campanula medium), je od vseh zvončic najlepša. Za svoje žlahtne zvonce si je izbrala tri čiste barve: rožno, belo in modro. Nanizala jih je raztreseno po rahlem grmičastem steblu. Seveda so polnjeni cvetovi prijetni, vendar pa so prazni elegantnejši. Novost je nizka šmarna zvončica »holandski zvonec«. Že pred jesenjo posadite sejance na stalno mesto, sortno čiste, ali mešane, zvonili bodo nepozabno, praznično.

Šmarna zvončica - Campanula medium
Šmarna zvončica – Campanula medium

Škrlatni naprstec (Digitalis purpurea) ima na meter visokem steblu polno podolgovatih naprstnikov raznih barv; posebno lepi so križanci (Excelsior). Naprstci imajo radi polsenco in se posebno lepo prilegajo k grmičem in med druge steblike. Cveto od junija do avgusta. Drobnih semenc ne potiskamo v zemljo, le pritisnemo jih nanjo in jim z rosenjem dajemo vodo.

Škrlatni naprstec - Digitalis purpurea
Škrlatni naprstec – Digitalis purpurea

Lučnik, papeževa sveča (Verbascum olympicum) se v suhi, sončni legi razvije v postavno rastlino. So res vrtni semafori, ti lučniki. Že njihovi listi so čudoviti, široki so in srebrno polsteni, socvetja pa krase vrt od maja pa tja do avgusta. To gizdavo znanko grobelj in planinskih trat kar zdaj sejemo v setvenko, presadimo pa na 50 cm.

Lučnik, papeževa sveča - Verbascum olympicum
Lučnik, papeževa sveča – Verbascum olympicum

Meconopsis integrifolia, pri nas preredki makovec, sejemo proti koncu junija in v začetku julija v presejano kompostnico in skrbimo za vlago. Rastlino čez zimo nekoliko zaščitimo s smrečjem, aprila pa jo presajamo s kepo vred. Mekonopsis je Himalajka, razširjena je tja na zahodno Kitajsko, ima krasne makaste rumene in plave cvete, rumeni sta M. cambrica in integrifolia, nebesno plavi pa M. wallichii in M. sinuata.

Makovec
Makovec

Zdaj pričnemo množiti tudi okrasne grmiče. Že nekoliko otrdele vršiče jim vzamemo s prisojne strani. Pet do deset centimetrov dolgi poganjki naj imajo po enega do dva para listov ali pa dva do tri liste. Pod četrtim listom oziroma pod tretjim spodnjim listnim parom porežemo vejico pošev in gladko; te spodnje liste lahko odrežemo, pustimo jim le peclje, potem vršiče plitvo posadimo in jim stisnemo zemljo. Dosti zanesljiveje poteka ta vzgoja, če vršiče posadimo v šotne lončke in jih postavimo enega zraven drugega ali pa jih obsujemo z zemljo. Dobro se ukoreninjajo v prsti iz peska in šote, pod tem slojem pa je plast kompostnice, ki pozneje zalaga koreninice s hrano. Seveda to množenje dosti laže uspeva, če so potaknjenci pokriti s steklom ali s svetlo folijo in so skrbno zalivani.

Od grmičev si naberemo tiste, ki so porabni za živico. Kalina (ligustrum) je za to odlična. Tudi sirijski oslez in forsitija oblikujeta ne le lepe grme, ampak tudi prikupno živico. Množili bi tudi hortenzijo, ki pa si želi kiselkasto zemljo, skobotovec, lonicero, jasmin, prstnik, okrasni ribez, dehtivi les, medvejko, vajgelo pa tudi vrtnice, zlasti vzpenjavke. Če nam pri tem delu prično vršiči veneti, jih prej postavimo v vodo, da spet nabreknejo. Najbolje pa se okoreninjajo, če jih sadimo sveže nabrane.

Na oknih že kažejo cvetove gomoljne begonije. To je čas, ko vsevprek prične napadati begonijina plesen. Odslej bomo vse begonije, tudi sobne, pršili na 14 dni s karatanom, ki je najzanesljivejše zaščitno sredstvo. Uporabljamo ga v 0,05 odstotni jakosti. Karatan bolezen skoraj v hipu ustavi, je pa ne zdravi; uspešen je tudi pri drugih plesnih.

S sajenjem grmič in drevnic ne uspemo več, razen če so bile gojene v posodah. Pločevinke je treba odpreti in rastline varno izlončiti, tudi plastiko se tako odstrani, saj ne trohni. A tudi pri tem sajenju se izogibajmo vetrovnega in sončnega dne, prednost dajmo deževnemu. Kar je odcvetelo, izrežimo. Spomladi cvetoče tamariske krepko skrajšajmo vse do mladih šib, tako naredimo tudi pri medvejki (spirea); pri brogoviti in metličju prav tako osvežujemo rast, pri majniku (španski bezeg) pa postrižemo odcvetela socvetja, da semena ne ostanejo na grmu do naslednje pomladi.

Poskrbimo za oporo ostrožniku, plamenki, daliji in potoniki, še preden jih veter razmeče. Pričnimo dognojevati, begonijam, nageljnom, zajčkom, grahorku in drugim enoletnicam pa tudi trajnicam, zlasti še vrtnicam. Vzamemo le polno gnojilo, ki ga damo le v mokro zemljo. Dohranjujemo tudi grmicam, ki bodo cvetele v poletju ali na jesen. Cveticam, ki že semene, pobiramo semenje. Posušena semena vlagamo v papirnate vrečke, z imenom in letnikom vrste.

Kakteje in Sončnice

Junija privajamo kakteje na polno svetlobo, le Zygocactus, Phyllocactus in Rhipsalis imajo raje polsenco. Ta mesec damo kaktejam dovolj svežega zraka. Po potrebi jih lahko še vedno presajamo, primerna je tudi setev, ki junija večinoma ne potrebuje umetnega ogrevanja. Rastlinam, ki dobro rastejo, bomo dali gnojila. V vročih dneh zalivamo normalno, najbolje zgodaj zjutraj ali zvečer. Rezanje potaknjencev in cepljenje bomo opravili le v nujnih primerih.

Tudi večino sočnic gojimo podobno kot kakteje. Le enkrat mesečno bomo zalivali: Dinteranthus, Hoodia, Tavaresia in Titanopsis; v tem mesecu pa ne bomo zalivali naslednjih vrst (doba počivanja): Conophytum, Crassula, Frithia in Pelargonium. Rastline iz vrst Gasteria in Haworthia bomo v juniju gojili v polsenci, čeprav ti dve junija običajno zalivamo.

Vrtnice

Do srede meseca še lahko gnojimo z mešanim gnojilom NPK 8-11-16 ali s kakim podobnim gnojilom, če tega nismo storili že prej ali pa smo ga dali premalo. Po petnajstem juniju ne dodajamo več gnojil, ki vsebujejo dušik, ker do jeseni vrtnice ne bi dozorele in bi v hudi zimi precej pozeble. Nadaljujemo s preventivnim škropljenjem proti boleznim in zajedalcem v rednih časovnih presledkih še preden se bolezen pojavi. Le zdrave sadike nam bodo dale obilico lepega cvetja vse do jeseni. Za uspešno zatiranje bolezni in škodljivcev moramo vrtnice dobro opazovati in ob najmanjšem napadu (ali bolje še prej) takoj škropiti. Ne smemo se tolažiti s tem, češ morda pa le ne bodo obolele ali pa: »Saj so še zdrave, čemu bi jih sedaj škropil?« Tako odlašanje je lahko zelo usodno za ljubitelja vrtnic, saj potem že sredi poletja ugotovi, da so njegove »ljubljenke« brez listov in jim tako za to leto skoraj ni več pomoči.

Proti škodljivcem, kot so: listne uši, škržati, pršice itn., škropimo z 0,15 % metasistoxom, vendar pazite, ker je strupen. Če pa imamo v bližini zelenjavo, ali obstaja kaka druga nevarnost za zastrupitev, potem je bolje uporabljati etiol v 0,20 % jakosti, ki je sicer manj učinkovit, a tudi veliko manj nevaren. Proti črni listni pegavosti in rji na vrtnicah škropimo z 0,25 % ortocidom. Proti pepelasti plesni je najučinkovitejši 0,1 % karathan pa tudi žvepleni prah, če ga po rastlinah trosimo v vročem sončnem vremenu. Sicer pa z drugimi pripravki ne smemo škropiti, če je sončno in vroče, ker so nekatere sorte občutljive za ožig, ki ga povzroča sredstvo karathane. Bolje je, da to storimo proti večeru ali ob oblačnem vremenu, vendar se mora škropivo na rastlini še posušiti. Vse omenjene pripravke smemo med seboj mešati (razen žvepla, seveda) in jim za boljšo lepljivost dodamo še 0,1 % sandovit; če tega ni pri roki, je dober tudi pralni prašek (mala žlička na deset litrov škropiva).

Zemljo med vrtnicami rahljamo, takoj ko se naredi skorja (po dežju ali zalivanju), plevemo itn. Vrtnice zalivamo poredkoma, vendar temeljito, predvsem pa takrat, kadar je res potrebno. To pa storimo pozno popoldan ali zvečer, ko so se rastline že ohladile. Zemljo pred zalivanjem zrahljamo, da laže vpija vlago, in ponovno po zalivanju, ko se primerno osuši, da preprečimo prehitro izhlapevanje vlage skozi razpoke, ki nastanejo na skorji. Odcvetele poganjke pravočasno porežemo in jim pustimo dva ali tri liste; tako pospešimo rast in nastajanje novih cvetov. Tudi popenjavkam porežemo odcvetele cvetove, vendar tako, da odrežemo cele veje, ki so odcvetele, in tako opravimo poletno rez popenjavk.

Redno odstranjujemo divje izrastke, ki se pojavljajo na vrtnicah. Konec junija je že čas za cepljenje vrtnic na odganjajoče oko; to pomeni, da oko še isto leto požene (10 do 14 dni po cepljenju) in zacvete. Takšno cepljenje pa se obnese le v toplejših krajih Slovenije; drugje žlahtni poganjki do jeseni premalo dozorijo in tako pozimi precej pozebejo.

Zelenjadnice

Junij je mesec setvene obnove, zlasti ponovimo setev kapusnic, seve samo v sortah, ki dospejo še do zime. Kapusnice, zlasti belo zelje in karfijola, rastejo mnogo boljše v jesenskih dnevih, ko je vročina že ponehala in je več padavin. Uspeh je še večji, če jih v vročih mesecih – julij in avgust – namakamo ali vsaj zalivamo. V namakanje vključimo še dognojevanje, zlasti z dušikovimi in kalijevimi gnojili. Kapusnice uspevajo zelo dobro za ranim, torej nekaljenim krompirjem, ki zapušča zemljišče konec junija.

Poletne setve imajo določeno prednost, ker sili manj sadik v cvet, kot se to dogaja spomladi, ko so temperature občasno prenizke (manj kot 5° C). Ker traja razvoj sadik (od kalitve do saditve) 5 do 6 tednov, sejemo tudi rane kapusnice dovolj zgodaj (konec maja do sredine junija), sicer je uspeh nezadovoljiv. Če nismo sejali pregosto, ni nujno, da sadike pikiramo! Zaradi planiranja moramo pri zgodnjih sortah računati s trimesečnim razvojem (od saditve do spravila). Škodi od kapusne muhe in rilčkarja se izognemo, če sadike že na setvenici zalijemo z 1 % bercema raztopino (Bercema Special SP 150). To je sredstvo, ki ga je na našem trgu težko dobiti.

Junija sejemo ponovno korenček in peteršilj. Korenasti peteršilj ne da več dovolj debelega pridelka, zato je pa listni boljši. Sejemo še vrtno peso. Pozno sejana pesa zraste do jeseni v dovolj močno, kajti predebela pesa ni za vzimovanje, ker je manj trpežna, slabe barve in še težko se kuha. Najbolj cenjena debelost je srednje jabolko. Peso lahko sejemo še ves naslednji mesec, če je lega zavetna in sončna.

Manj znano je, da dajo pozno sejane kumare zelo dober pridelek! Posebno so cenjene pozno sejane kumare za vlaganje, kot so tako imenovani kornišoni (Cornichon de Paris), drobna kumarica za vlaganje v kis; znane sorte so že imenovana pariška, potem porenska in ruska grozdna.

Ponovno sejemo radič solatnik (tržaški) in seve tudi druge radiče: goriški, trebiški veronski, kastelfranski ipd. Le-ta da do jeseni lepe pisano rdeče glave. Goriški in trebiški lahko ostaneta čez zimo zunaj (vrtni radič) ali pa silimo njihove korene v toplem prostoru. Junija sadimo še zeleno, por, čebulo (sadike vzgojene iz semena) papriko, paradižnik in jajčevec, pa tudi še krompir (rani).

Prenehamo rezati beluše, zlasti v mladih nasadih, pa tudi rabarbaro. Kdor je ljubitelj bučk, jih lahko še vedno sadi (kokočela). Med zelenjadnicami z veliko razdaljo (kapusnice, plodovke) sadimo še vedno solato (le sorte, ki ne gredo v cvet: atrakcija, greate lak), da izkoristimo vmesni prostor. Tudi kolerabica, ker hitro zapušča prostor, je za vmesne kulture.

Konec meseca sejemo še enkrat (zadnjikrat) listni ohrovt in popčar (tvegano). Potem sejemo še kitajski kapus (petsan), ki ga ne smemo presajati, sicer ne oblikuje lepih glav. Torej ga sejemo neposredno na stalno mesto. Še lahko sejemo stročji fižol!

Začnemo tudi s prvimi setvami endivije (eskariol). Za izkoriščanje vmesnega praznega prostora je pripravna tudi endivija. Če imamo na vrtu poletno endivijo, ki se sama ne viha v glave, jo zdaj povežemo z mehko rafijo. Maja sajen paradižnik je treba obrezati (pincirati) in privezati h kolu. Škropite ga z dithanom (0,3 %) proti pegavosti! Ponekod je treba tudi fižol škropiti!

Na vrtu beremo glavato solato, špinačo, kolerabico, majniško repo, grah, redkvico, velikonočno redkev, beluše, rabarbaro, prvi siljeni krompirček, glavice ranega zelja, ohrovta in karfijole, mangolda, poletno endivijo, bob, luk, drobnjak, pehtran, meto, sivko ipd., potem prvi korenček in vrtno peso iz zgodnjepomladanske setve.

Sadno Drevje

Škropljenje sadnega drevja je bilo doslej v glavnem namenjeno zatiranju škrlupa in raznih drugih glivičnih bolezni ter nekaterim škodljivcem, ki se le občasno pojavljajo v nekaterih manj ustreznih pogojih.

V juniju pa je škropljenje namenjeno v glavnem zoper najhujša sadna škodljivca: ameriškega kaparja in zavijača, ki se sedaj pojavljata. Samice ameriškega kaparja so sedaj dorasle in začnejo kotiti prvi rod ličink, ki se ob ugodnem toplem vremenu razleze po vsem drevesu in se tam zasidra.

Kaparju, ko je enkrat zasidran, zaradi voščenega ščitita le težko pridemo do živega s kakim sredstvom, medtem ko so njegove ličinke dokaj nežne in jih z lahkoto ugonobimo, le če škropimo pravočasno. Ker pa samice kotijo v več presledkih, moramo tudi škropljenje – zlasti pri močnejši okužbi – ponavljati večkrat, v presledkih po 5 dni, da zarod že v kali zatremo.

Dom in Vrt
Dom in Vrt

Sedaj delajo na plodiče zalego tudi metuljčki zavijača, zlasti ko postanejo noči toplejše in takrat je pravi čas za škropljenje. Ker pa bomo pravi trenutek škropljenja sami težko določili, je najbolje, da se ravnamo po napovedi fitosanitarne službe v radiu ali časopisih.

V ta namen so najprimernejša naslednja škropiva: 0,10 % ultracid ali 0,25 % diazinon WP, dodamo pa še 0,10 % delan ali 0,20 % dithane ali 0,15 % orthocide 83, proti plesni jablan pa še 0,1 % karathane WP.

Naj ponovim, da je treba ob toplem in suhem vremenu pospešeno škropiti proti škodljivcem, ker imajo takrat ugodne pogoje, da se hitro množijo. Takrat se izjemoma tudi močneje pojavlja plesen ali pepelnica, in sicer na jablanah, ribezu, kosmuljah ter vinski trti.

Obratno pa v deževnem in vlažnem vremenu močneje prihaja do škrlupa in raznih drugih glivičnih bolezni. Tudi ribez, če ga ogroža kapar in razni drugi škodljivci, zlasti pa pegavost listja, rja in plesen, škropimo s prej naštetimi sredstvi, po potrebi vse do takrat, ko se jagode začnejo barvati. Če imamo brajdo z žlahtno vinsko trto, jo škropimo kot vinograd. Tudi tu je najbolje, da se ravnamo po napovedih za posamezna območja.

Pozne češnje, zlasti hrustavke, moramo poškropiti proti češnjevi muhi takoj, ko se plodovi začnejo barvati. Najbolj priznano in za to škropljenje preizkušeno sredstvo je 0,20 % diazinon, ker lahko češnje brez skrbi že po 10 dneh obiramo, nikakor pa ne smemo škropiti z drugimi bolj strupenimi sredstvi, ki imajo daljšo karenčno dobo. Češnje zorijo in če jih objedajo škorci, ne držimo križem rok, ampak jih vztrajno plašimo in odganjajmo z vsemi mogočimi strašili in načini. Strašila in načine preganjanja občasno zamenjamo, ker se škorci hitro navadijo na en sam način odganjanja. Izplača se jih kakšen dan vztrajno preganjati, še preden se usedejo na drevo, kajti takoj ko češnje enkrat poskusijo, bo borba težavnejša. Češnje obiramo šele, ko dozorijo, za trg pa je bolje, da so čvrstejše. Težavno je obiranje velikih, zlasti nedostopnih dreves; te oberemo tako, da jim odžagamo nedostopne veje, jih spustimo po vrvi na tla in oberemo pod drevesom. Drevo se bo tako pomladilo in obraslo z rodnejšimi in dostopnejšimi vejami. Proti koncu meseca bodo zrele višnje, pa tudi zgodnje sorte ribeza.

Junija je pomembno tudi redčenje plodov, in sicer takoj zatem, ko je prenehalo naravno odpadanje ali trebljenje. Predvsem moramo redčiti breskve in marelice, pa tudi zelo rodne debeloplodne slive, nizko-debelne jablane in hruške, včasih tudi kabernike vinske trte rodnih velikogrozdnih namiznih sort. Pri redčenju se ravnamo po izkušnjah iz prejšnjih let, po debelosti plodov, sortah, jakosti rasti in rodnosti drevesa. Za neko temeljno merilo naj nam rabi razdalja plodov glede na njihovo debelost. Na primer: neki sorti breskev, katere dozoreli plodovi dosežejo povprečno težo 10 dag, preredčimo plodove na razdaljo 10 cm. Drug primer: marelici s povprečno težo plodov 5 dag preredčimo plodove na razdaljo 5 cm itn. Seveda naj bo to povprečna razdalja, se pravi: če so na enem mestu skupaj trije plodovi, jih pustimo, če v razdalji 30 cm ni nobenega plodu. Pri redčenju puščamo lepo razvite plodove, ki so nekoliko zaščiteni pod listjem, medtem ko potrgamo predvsem slabo razvite in izpostavljene plodove. Pri jablanah in hruškah so plodovi navadno v šopih; tam pustimo največ po dva ploda, paziti pa moramo, da se nam ne odtrga ves šop.

Še vedno okopavamo kolobarje mladih dreves in rahljamo zemljo jagodičju, oplevemo in okopljemo zlasti jagode, potem ko smo jih do konca obrali. Nadalje kosimo travo in zastiramo, ob suši pa po potrebi tudi zalivamo, zlasti mlademu in rodnemu sadnemu drevju na južnih pobočjih.

Občasno moramo obiti in pregledati vsa drevesa. Predvsem na mladih drevesih nas lahko presenetijo listne uši, ki jih sproti zatiramo.

Cepljenkam posvetimo še posebno pozornost. Neposredno pod cepilnim mestom jim sproti porežemo divje poganjke, druge preredčimo in bohotnim priščipnemo vršičke, da tako pospešimo rast žlahtnih poganjkov. Nenadna nevihta nam kajpada polomi cepljenke, zato jih pravočasno zavarujemo in privežemo ob palice.

Vinograd

Nadaljujemo s pletvijo ali trebljenjem odvečnih in sorodnih mladic. Zlasti pri poznih sortah bo junijska pletev še kako potrebna. Naj še enkrat ponovimo in opozorimo, da je zelena rez v vinogradu zelo važno in koristno opravilo.

Naj naštejemo prednosti pravočasne in dobro opravljene pletve:

  • rez bo prihodnje leto lažja in enostavnejša;
  • zaščita pred boleznimi bo v opletih vinogradih bolj učinkovita, saj bo manj možnosti za razvoj bolezni;
  • grozdje bo na opletih trsih lepše razvito in bo jeseni nabralo več sladkorja;
  • ker bo grozdje tako bolj na zraku in soncu, bo manj možnosti za razvoj gnilobe.

Ne pozabimo na zalistnike, ki jih moramo pravočasno in sproti odstranjevati. Če smo z delom zamudili, potem moramo zalistnike pri pletvi skrajšati na 1 ali 2 lista, da ne poškodujemo zimskih očes.

V mladih vinogradih moramo sproti povezati bujno rastoče mladice, saj lahko močni nalivi in veter naredijo veliko škode pri vzgoji trsa v prihodnjem letu. Tudi v rodnih vinogradih moramo trs pravočasno povezati ali mladice vložiti v žico. Prepozno končana vez je težje izvedljiva in bolj zamudna, pa še zalistniki močneje poganjajo.

Če imamo v vinogradu posejane rastline za zeleno gnojenje, jih v polnem cvetenju pokosimo in podkopljemo. V začetku junija Je tudi skrajni čas za dognojevanje z dušičnimi gnojili. Ob zelo slabi rasti ali velikem nastavku grozdja bo koristno delno dognojevanje – morda 10-15 kg nitromonkala na 10 arov. Sicer pa bodimo previdni z odmerki dušičnih gnojil. Enostransko in pretirano gnojenje lahko povzroči preveliko bujnost, gnilobo grozdja, slabše dozorevanje grozdja in še vrsto negativnih posledic.

Posajene trse okopljemo, odstranjujemo plevel in jim rahljamo zemljo. Najboljše gnojilo v prvih letih po sajenju vinograda sta redno in pogostno rahljanje – okopavanje trsov.

Redno prisluhnimo napovedim za škropljenje in tudi sami spremljajmo razvoj vinske trte. Boljše je eno škropljenje več kot pa premalo, saj je lahko prav eno usodno za našo trgatev.

Da je klopotec dostojen lepotni dodatek parku ali večjemu vrtu, vedo drugi narodi bolje kot mi. Seveda, tisto kar vselej gledaš, niti ne vidiš, kaj šele, da bi cenil.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekSpreminjavka – Zanimiv Grmiček
Naslednji članekKako pridelujemo por
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.