Deli s prijatelji
Vrtnine
Vrtnine

Vrt, ki smo ga jeseni pognojili in prekopali, da je zemlja prezebla, lahko zasejemo že zgodaj spomladi. Prej ko bomo sejali, zgodnejši bo pridelek. Tokrat omenjam nekatere vrtnine, ki niso vsakdanje, vendar jih sejemo zelo zgodaj, torej že v marcu.

Setve manj znanih vrtnin
Setve manj znanih vrtnin

Prednost damo solati rezivki, ker raste zelo hitro in daje prvo solato, od katere uporabljamo nežne in mlade liste ter drobne glavice. Liste z osrčjem lahko dva do trikrat porežemo, ker se rastline vsakokrat ponovno obrastejo. Priporočljiva sorta je rumena kodrolistna rezivka, ki jo sejemo bolj na gosto, da se listi med seboj belijo. Beljena solata je namreč okusnejša. Še manj znana solata je berivka. Že njeno ime pove, da je ne režemo, ampak obiramo. Liste obiramo na krhkem steblu, ki lahko zraste do 1 m visoko. Ker je pridelek zelo izdaten, zadostuje že manjše število rastlin, da zadostimo potrebam srednje družine. Berivko sejemo v vrste, ki so 30 cm narazen. Pozneje jo redčimo tako, da so stebla nazadnje dva pednja narazen. Najbolj znani sorti sta ameriška rjava in avstralska rumena berivka.

Uporabna za več namenov

V naših vrtovih je blitva ali mangold kaj redka vrtnina. Srbi jo zelo cenijo za špinačo in pito. Za prve pomladanske setve je zlasti primerna blitva rezivka. Ker so listi zelo veliki in se hkrati hitro obnavljajo, je pridelek zelo izdaten. Obrezovanje (tudi obiranje je mogoče) ponavljam do poznega poletja. Listi so okusni in jih uporabimo za špinačo, dokler so nežni in mladi. Blitvo sejemo v plitve jarke, ki so med seboj oddaljeni 20 cm. Setev naj bo enakomerna in redka. Vrtnino redno okopavamo in dognojujemo s popolnimi gnojili. Blitva ni občutljiva in lahko ostane vso zimo zunaj.

Več sort ohrovta

K malo znanim zelenjadnicam sodi ohrovt maslenec, ponekod mu pravijo tudi masleni kapus. Užitni so mladi listi, torej obstranske vehice, pa tudi drobne in krhke glavice. Listi so bolj ali manj nakodrani, vendar te kapusnice ne smemo zamenjati z ohrovtom kodravcem ali listnim kapusom. Kodravi listni ohrovt sejemo šele poleti, ohrovt maslenec pa rano spomladi do poletja. V vročini sili v cvet! Te kapusnice tudi ne presajamo, tako kot ohrovt (kelj), ampak jo sejemo neposredno na stalno mesto in sicer v vrste, ki so komaj 20 cm narazen. Setve ne redčimo, kajti rastline se morajo med seboj stikati, da se obelijo in le tako postanejo nežne, krhke in okusne. Kodravi listni ohrovt moramo rezati v pravem času, da rastline ne otrdijo. Dobra sorta je rumeni maslenec. Žal je ta kapusnica tako malo znana, da semenarne nimajo potrebnega semena.

Le redko ga lahko kupimo

Ponovno opozarjam na črni koren, ki mu ponekod pravijo vrtni kačjak. Ta odlična korenovka spada med zelo redke vrtnine. Redka je menda že zato, ker le težko dobimo kalivo seme. Črni koren gojijo le ljubitelji, zato ga na trgu dobimo le redkokdaj. Kdor je spoznal njegovo vrednost, ga ne bo mogel pogrešati. Tudi zanj velja čim bolj zgodnja setev, kajti le ta da gladke in debele korene. Črni koren zahteva globoko, lažjo peščeno ilovnato zemljo, ki je bogata s humusom in hranili. Svežega gnoja ne mara, zato ga sejemo na drugo poljino, ki smo jo gnojili le z mineralnimi gnojili. Za gnojenje uporabljamo gnojilno mešanico (N:P:K = 7:14:21), ki jo uporabljamo za gnojenje krompirja. Seme črnega korena sejemo v plitve jarke, ki so 30 do 40 cm narazen. Ker je seme zelo lahko, podolgovato in nekoliko upognjeno, ga moramo sejati ročno, to se pravi vsako seme zase polagati na dno jarka in sicer 3 do 5 cm narazen. Ker je kalivost skromna, označena razdalja ni prevelika. Po potrebi setev redčimo, dognojujemo in okopavamo.

Črni bob – za sladokusce

V hribovskih krajih so včasih zelo veliko sejali in gojili vrtni bob, katerega zrnje jemo, dokler je še mlado in mlečno. Zlasti oluščen bob (brez kože) nekateri smatrajo za delikateso. Posebno to velja za novejše sorte z drobnim zrnjem in tanko kožo: comprimo, osma, staygreen itd., ki so hibridnega izvora. Zeleno zrnje lahko dolgo ohranimo v zamrzovalni skrinji. Zrnje polagamo ob setvi v 5 do 6 cm globoke jarke, ki so 10 cm narazen. Ker je takšna setev še vedno pregosta, jo pozneje lahko preredčimo do razdalje 20 cm. Medvrstna razdalja znaša 50 do 60 cm. Vmesni prostor lahko izkoristimo s solato ali mesečno redkvico. Bob ogroža zlasti črna bobova uš, ki najraje sesa liste ob vršičkih. Če ušive vršičke pravočasno poščipamo, odstranimo večji del uši. Šele po vršičkanju škropimo.

Najprej okroglozrnate sorte

Komur bob ni všeč, naj seje grah. Marca sejemo predvsem okroglozrnate grahe, ki so odpornejši kot oglatozrnati mozgovci. Preden seme posejemo, ga namakamo v petroleju (10 minut). Petrolejev vonj odvrača miši, golobe in vrabce, sam petrolej pa uniči tudi graharja, če je v zrnu in hkrati razkuži seme. Grah sejemo v 10 cm globoke jarke, zrno od zrna naj bo 3 do 5 cm narazen. Razdalja jarkov je odvisna od višine posameznih sort. Ponavadi posadimo na navadno gredo (1,20 m) tri vrste nizkega ali dve vrsti visokega graha – dračarja. Za gojenje priporočam naslednje sorte: mala porenjka (50 cm visok grm), prvi sel (vorbote, 90 cm) in eksalda (130 cm). Slednji dve sorti potrebujeta oporo, (dračje), prvo pa le ogrnemo, da rastline ne poležejo. Grah sicer ne sodi med redke vrtnine, priporočam pa ga zato, ker vsebuje zelo koristen lecitin, znano poživilo, sestavljeno iz fosforja in kholina (hrana za živčevje).

Sorodna povezava:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zelenjadarstvo

Sorodna iskanja:

  • Listnati ohrovt
  • Brstični ohrovt
  • Črni koren
  • Setev
Deli s prijatelji
Prejšnji članekSolata – pomemben delež v prehrani
Naslednji članekPikiranje in vzgoja kaktej
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.