Deli s prijatelji
Jabolčni kis
Jabolčni kis

Kis dobimo po kisanju blagih alkoholnih tekočin z ocetnokislinskimi bakterijami. Surovine za pridobivanje kisa so predvsem vino, sadjevec, pivo in razredčen »špirit«. Ocetno vrenje je oksidativno vrenje, pri katerem bakterije izkoriščajo za oksidacijo alkohola zračni kisik, vendar ne neposredno iz zraka, temveč raztopljenega v substratu. V vseh takih primerih nastane ocetna kislina, ki je poglavitna sestavina kisa, pridobljena po naravni poti z delovanjem ocetnokislinskih bakterij. Poleg tega so v naravnem kisu, če izvzamemo »špiritnega«, še druge ekstraktivne snovi, kot so:

  • rudninske snovi,
  • barvila,
  • dišavne snovi itd

Prav v teh snoveh je prednost naravnih kisov tako, da poleg kislega okusa vplivajo tudi na prebavne sluznice in telo oskrbijo s fiziološko pomembnimi sestavinami. Prav zaradi navedenih lastnosti pripisujejo jabolčnemu kisu celo velik zdravilen učinek. Kis je poleg soli najpomembnejša začimba; njegovo dodajanje k hrani povzroča njeno kislost, zato je tudi pomemben konzervans za zelenjavo. V dobrem sadnem kisu je 3 do 4 % ocetne kisline in je zelo dobrega, čistega ter značilnega vonja in okusa. Nekateri mu dodajajo tudi razne dišeče rastline, kot so: pehtran, bazilika in podobno. Takšni odišavljeni kisi so posebno primerni za razne marinade.

V kisarnah pridobivajo kis v večjih napravah, v katerih se surovina, v kateri je alkohol, dobro prezrači in pomeša z zrakom oziroma kisikom. Ocetnokislinske bakterije potrebujejo namreč za življenje tudi zračni kisik, vsrkavajo pa ga iz tekočine in ne iz zraka. Najbolj ugodno temperaturo kisanja, okrog 32 °C, uravnavajo s hitrostjo kisanja; pri tem se namreč sprošča toplota. Če se tekočina preveč ogreje, jo hladimo v protitočnih vodnih hladilnikih. Po klasičnem postopku traja kisanje 4 do 8 dni, z najsodobnejšim postopkom pa le dva dni. Sveže izdelan kis ni najboljši za takojšnjo porabo, ker je preostrega in neusklajenega okusa. Zato mora zoreti še najmanj tri tedne. V tem času se zbistri tudi kis, ki je po izdelavi moten. V industriji teče postopek naprej, tako da kis filtrirajo in popolnoma bistrega polnijo v steklenice. Pri nas jedilni kis razredčijo, da vsebuje 4 % kisline, špiritini kis pa 9 do 10 %; tega uporabljamo za kisanje zelenjave (vlaganje gob, kumaric, paprike itd.)

Če imamo primerne prostore, lahko iz sadjevca, jabolčnika ali celo iz alkoholno prevretih zdravih sadnih odpadkov sami pripravimo sadni kis. Postopek bo potekal počasneje kot v kisarni, ker nimamo potrebne priprave, in ker nam doma omogoča kisanje samo zračni kisik na površini tekočine. Hitrost kisanja je torej odvisna od velikosti površine, ki je v stiku z zrakom. Najbolj primeren je do polovice napolnjen manjši sod (do 150 I) ali pa steklen balon (25 I). Odprtine morajo biti pokrite z gosto gazo, ki preprečuje dostop vinskim mušicam. Te se lahko zelo razmnožijo, če kisamo v neprimernih razmerah. Pri razmnoževanju koristnih ocetnokislinskih bakterij se naredi na površini tekočine tanka opna. Posodo, v kateri pripravljamo kis, je treba polniti in prazniti tako, da opne ne poškodujemo preveč; najbolj uporabna je natega. Kisanje traja od enega do več mesecev (odvisno od temperature). Začetek kisanja pospešimo, če v posodo prilijemo nekaj skisanega motnega vina, v katerem je veliko ocetnokislinskih bakterij. Vino, ki ga dodamo, mora biti zdravega okusa, sicer bi se priokus prenesel tudi na kis. Če se začno razmnoževati nezaželene bakterije, na površini kisa nastane debelejša sluzasta opna, kar pa ni zaželeno. Kisik iz zraka namreč ne more več priti v stik s tekočino, zato se kisanje prekine. Razmnoževanje nezaželenih bakterij lahko zavremo, če je v tekočini več kot 3 % kisline. Zato je za domače pridobivanje kisa najbolj primerno, da od skisane tekočine odvzamemo le manjši del, preostali tekočini pa dodamo približno enako količino svežega jabolčnika ali druge alkoholne mešanice. Paziti moramo, da z dodatkom sveže tekočine ne razredčimo kisline več kot na 3 %. Pri domači pripravi kisa ne uporabljamo kemičnih analiz, zato lahko samo z okušanjem ugotovimo, kdaj je kisanje končano. Pomembno je, da je kis primerno kisel za uporabo. Majhne količine, nekaj litrov, lahko kisamo tudi v stanovanju, v prostoru, ki je najtoplejši. Poletje je najprimernejši čas za kisanje, saj so temperature splošno višje. Večjih količin (od 5 I dalje) v stanovanju ni priporočljivo kisati, ker se pri tem sproščajo kisli hlapi ocetne kisline, ki v stanovanju lahko poškodujejo stene in kovinske predmete.

V takem primeru morajo biti prostori večji in primerno zaščiteni. Za zaščito sten v prostoru je najbolj priporočljiv les.

Sorodna iskanja:

  • Priprava kisa za vlaganje
  • Priprava kisa iz jabolk
  • Priprava domačega jabolčnega kisa
  • Priprava vinskega kisa
  • Priprava domačega kisa
Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekSkladiščenje sadja – sadje za zimo
Naslednji članekKaj sodi v kompost
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.