Deli s prijatelji
Dozorevanje grozdja
Dozorevanje grozdja

Sprva še drobne in zelene jagode se začnejo proti koncu poletja počasi oblikovati in barvati v veliko privlačnejši videz. Ne glede na sorto ali barvo grozdja (rdeče, belo) so jagode sprva zelene, šele kasneje ob dozorevanju zelena barva izgine, jagode pa čedalje bolj dobivajo značilno sortno barvo in okus. Ko jagode rastejo in se razvijajo, imajo približno enako sestavo kot listje in zeleni poganjki. Polne so klorofila, drobnih zrnc, ki poleg tega, da dajejo rastlinam značilno zeleno barvo, omogočajo tudi opravljanje čisto posebne funkcije; nastajanje za rastlino potrebnih organskih snovi s pomočjo svetlobe, vode in ogljikovega dioksida. Drobna klorofilna zrnca, ki so v jagodah, so prave male tovarne in ustvarijo približno petino organskih snovi, ki jih jagode potrebujejo za nemoten razvoj. Ostanek hranilnih snovi dobijo od listov in rezerv, naloženih v deblu in v koreninskem sistemu. Z rastjo jagod se klorofil počasi nabira ob periferiji in ko dosežejo premer približno 1,5 do 2 mm, se njihova asimilacijska dejavnost znatno zmanjša. Počasi se večajo in polnijo s sokom, v katerem je sprva bolj malo sladkorja, zato pa je več vinske, jabolčne in citronske kisline, ki dajejo jagodam spačeno kisel okus. Z dozorevanjem se koncentracije kislin in sladkorja spreminjajo do končne stopnje, ko je grozdje primemo bodisi za presno uživanje ali za vinarske procese.

Podnebni vplivi
Podnebni vplivi

Podnebni vplivi

Pravilen razvoj jagod in zorenje je v veliki meri odvisen od nekaterih podnebnih dejavnikov, kot so voda, toplota in svetloba. Svetloba je za življenje trte še posebej pomembna, tako da se vso njeno pomanjkanje negativno odrazi v izgledu trsov in slabi rodnosti. Zato je še toliko pomembneje, da svojim rastlinam zagotovimo maksimalno osvetlitev. Trse oblikujemo v raznorazne vzgojne oblike, pri tem pa se trudimo poiskati najprimernejšo, s katero bo zadovoljna trta in seveda tudi sami ob obiranju pridelka. Raznoraznih vzgojnih oblik, opor in načinov gojenja je veliko, posamezne sorte pa se najbolje odzovejo na tiste, ki jim najbolj odgovarjajo. V vinogradu kljub prostemu sajenju, ustrezni sadilni razdalji in izvajanju vseh potrebnih ukrepov (zelena poletna opravila…) trtam uspe izkoristiti največ 50 % sončne svetlobe, izkoristek ob hišah sajenih trt pa je zaradi zasenčevanja (popoldansko ali dopoldansko sonce…) še nižji. Grozdi, ki trpijo pomanjkanje svetlobe, vsebujejo manj sladkorja in več kislin, takšen pridelek pa nas nikakor ne more zadovoljiti. Kisle jagode spačijo še tako požrešna usta, vino, pridobljeno iz takega pridelka, pa lahko imenujemo kar kislica. Tudi drugi deli trsa se podobno negativno odzovejo na pomanjkanje svetlobe, kot je npr. nenormalno majhno listje, tanke in rumene mladike, podaljšani medčlenki itd. Toplota je morda še pomembnejša od same svetlobe, v času zorenja jagod pa je osvetlitev grozdov po pomenu na prvem mestu. Najprimernejše temperature v času zorenja jagod se gibljejo okrog 22°C in ob trgatvi približno 19°C. Visoke temperature, prav tako kot prenizke, niso zaželjene, saj trta, sajena v plitka tla ali med betonske plošče, kaj kmalu trpi zaradi suše. Pri 30 do 34°C trta podobno kot ljudje hudo trpi, pri še višjih temperaturah pa lahko nastanejo ožigi in podobne poškodbe. Poleg tega so pri temperaturah, višjih od 30°C moteni življenjsko pomembni asimilacijski procesi (fotosinteza), ki pri 40°C popolnoma zastanejo. Tudi prehud padec temperature v času zorenja negativno vpliva na pridelek. Tako so izjemno škodljive temperature, ki zdrsnejo pod 15°C, medtem ko asimilacijski procesi popolnoma zastanejo pri 13°C in manj.

Bližina morja in večjih vodnih površin (jezera, reke…) lahko zaradi odbojnosti odločilno vpliva na zorenje in kakovost grozdja. Znano je, da grozdje ob večjih vodnih površinah zaradi razpršenih sončnih žarkov, ki se odbijajo z gladke vodne površine, lepše dozoreva in je kakovostnejše. Tudi gozd ima določen vpliv na kakovost grozdja, ki pa je lahko pozitiven ali negativen. Škodljiv vpliv gozda se kaže predvsem v preprečevanju prezračevanja in zasenčevanju trsov, to pa pospešuje pojav nekaterih za trto značilnih glivičnih bolezni. Gozd je tudi pravo skrivališče raznoraznih hroščkov in drugih žuželk, ki se na vsake toliko časa zapodijo v listje trte in ga obžirajo. Po drugi strani pa gozd ublaži ostre zime in prijetno hladi trse ob hudih poletnih vročinah. Prav tako je dobro omeniti sajenje trt na ustrezni nadmorski višini, saj ta vpliva na nekatere dejavnike (toplota, padavine, svetloba), ki so za kakovosten pridelek pomembni. Ugotovljeno je, da dajejo trsi enakih sort, sajeni na različnih nadmorskih višinah, kakovostno različne pridelke.

Tla za hrano in oporo
Tla za hrano in oporo

Tla – za hrano in oporo

Tla poleg tega, da hranijo trto in ji dajejo oporo, vplivajo tudi na dozorevanje grozdja in dobro rast drugih delov rastline že samo s svojo barvo. Izkoristek sončne svetlobe je odvisen prav od tega, v kakšnih tleh je vinograd postavljen. Tla, ki so svetlo obarvana, največkrat pripomorejo k večjim pridelkom bolj kakovostnega grozdja od temno obarvanih tal. Seveda je pomembno tudi, kakšne sorte, rdeče ali bele, sadimo vanje. Tako so za pridelovanje rdečih sort primernejša temnejša tla, saj grozdje že samo po sebi zaradi temne barve vpije večino neposrednih sončnih žarkov, ki se nasprotno od belih sort odbijajo. Bele sorte tako sadimo v svetlo obarvana tla, ki odbijajo sončne žarke na dozorevajoče grozde in z odbojem dodatno prispevajo k večji asimilaciji in dotoku hranljivih snovi iz listja v jagode. Grozdje trt enakih sort, sajenih ob hišah s svetlimi stenami ali prosto na vrtu, bo prav tako imelo različen okus. Ob stenah velikokrat pride do previsokih temperatur zaradi dodatne odbojnosti. Znano je, da trta ustvarja največ sladkorja pri temperaturah med 27 in 29°C. Poleg tega čez dan ogrete stene oddajajo toploto tudi ponoči, ko naj bi rastline počivale, in ustvarjajo idealne razmere za razmah raznoraznih pršic in podobnih škodljivcev.

Od bolezni, ki se rade lotevajo obzidnih brajd, je na prvem mestu potrebno omeniti pepelasto plesen, imenovano tudi oidij, ki ji slaba zračnost in segrete stene še posebej prijajo. Pred škodljivimi glivami niso imune niti samorodnice (ameriško-evropski križanci: šmarnica, kvinton…), ki se jih drži sloves, da jih ni treba škropiti. Jagode začnejo sredi poletja pokati in gniti, tako da je nemalokrat izničen večji del pridelka. Če so temperature nižje ali višje od idealnih, se zmanjša tudi presnova. Zato je grozdje z obzidnih brajd manj sladko od grozdja z vrtnih brajd in drugih vrtnih oblik. Tudi sestava samega jagodnega soka grozdja z obzidnih brajd je drugačna. Predvsem je manj žlahtnih kislin in raznoraznih snovi, ki dajejo grozdju aromo in sortno značilnost. Seveda je pridelek odvisen tudi od tega, ali imamo opravka z zgodnjimi ali poznimi sortami. Zgodnejše namreč dajejo boljše pridelke na obzidnih brajdah, srednje zgodnje in pozne sorte pa na vrtnih oblikah (ograje…).

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekMimulus, oranžni krinkar ali oranžni gobček – mehko in trdo ime bogatocvetoče posodovke
Naslednji članekPrehrambene navade mačk
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.