Deli s prijatelji
Drevesa in Skrivnosti

Dandanašnja drevesa zrasejo tudi do 150 m visoko. Ob tem se vprašamo, kako neki se pretaka voda s hranilnimi snovmi po takšnem orjaku, saj redko katera črpalka potiska vodo več kot 10 m visoko.

Drevesa in Skrivnosti
Drevesa in Skrivnosti

Kvadratni kilometer gozda porabi oziroma iz njega izhlapi dnevno 110 milijonov litrov vode. Drevo pije, diha in proizvaja svojo lastno hrano. Hrano in energijo razpošilja svojim posameznim delom z več kot elektronsko natančnostjo.

Najvišja drevesa tehtajo do 1200 ton. Njihovo seme pa tehta samo 4 miligrame, kar pomeni, da se njegova teža poveča za celih 250 milijonkrat.

Z najdebelejšim drevesom se hvalijo Mehičani. Premer njihovega drevesa je menda 15 m. Koliko je to drevo staro, dandanes še ne vemo, saj sedemmetrskih svedrov, s katerimi ugotavljajo starost drevesa, zaenkrat še nimajo.

V Nemčiji stoji lipa, ki ima krošnjo z obsegom 133 m, pod Etno pa biva kostanj s premerom krošnje 50 m. Ta kostanj imenujejo tudi »kostanj stotih konj«, ker je nekoč dal zatočišče pred nevihto princesi iz Aragona in njenemu stoglavemu spremstvu na konjih.

Najmogočnejše drevo ima 1400 m3 lesa. Iz tega lesa bi lahko postavili 10 popolnoma lesenih petsobnih stanovanjskih hiš oziroma toliko lesa raste na 7 ha poprečnega slovenskega gozda.

Drevesa in storži

Določena vrsta bora v Ameriki ima 2,5 kg težke storže. Imenujejo jih tudi »widowmakers«, kar bi po naše pomenilo storži, ki te naredijo vdovo.

Eno samo drevo breze pridela v 28 letih toliko semena, da bi lahko z njim zasejali vso zemeljsko površino.

V Švici so izmerili, da pade na 1 cm2 zemlje 25.000 plodnih zrn ali na površino 1 hektara 50 kg. Plodno zrno tehta 0,000018 gramov.

Vse to so časovne, količinske, utežne in druge razsežnosti, ki ne nastanejo čez noč. Najstarejša danes rastoča drevesa štejejo 4000 let in več. To je doba, ki si jo 60-letni zemljan težko predstavlja, saj seže 2500 let pred naše štetje. Takšno drevo je preživelo 750 človeških generacij. Da bi dobili le približno orientacijo o tem, moramo pobrskati po zgodovini. Ko so dokončevali tretjo Mikerinosovo piramido v Gisehu, 2500 let pred našim štetjem, se je to drevo »rodilo«. To je bil čas stare kulture. Egipčanska država je cvetela.

V Mezopotamiji je takrat vladala dinastija Ur. Drevo je preživelo keltsko kulturo. Le-to drevo je priča rojstvu bronaste dobe v srednji Evropi in sočustvuje z Grki in njihovimi bratomornimi trojanskimi vojnami. Železna doba na Apeninskem polotoku se šele pojavlja, rojen je stari Rim. Veliki vojskovodje Nabukadnezar, Kir II. in Aleksander Veliki so bili okoli leta 0 pravi velikani. Toda naše drevo jih je preživelo za celih 1900 let. Kultura Maya v Srednji Ameriki, Kolumbovo odkritje Amerike, 30-letna vojna v Evropi in človekov polet na mesec v letu 1968 so samo epizodice v življenju teh mogočnih dreves.

Bogastvo drevesa in gozdov leži med nebom in zemljo, torej v območju, kjer človek dela in živi in kjer je še veliko neznanega. Drevo je bilo človeku prvi zaščitnik. V njegovi krošnji je našel plodove, od katerih je živel. Živel pa je kratko, zelo kratko! Izmed vseh živih bitij je le drevesu dana čudovita lastnost dolgega življenja. Prav to je človeku v njegovi najbolj prvinski želji, živeti dolgo, vzbujalo do dreves posebna občudovanja in občutja.