Deli s prijatelji
Nageljni
Dianthus barbatus - Bradaček

Dveletni nagelj posejemo letos, da cveti prihodnje leto. Najbolj znan in vsepovsod razširjen je tako imenovani bradaček (Dianthus barbatus). Raste po številnih vrtovih, v naravi pa tudi po pašnikih. Njegova domovina je južna in srednja Evropa.

Bradaček, ponekod ga imenujejo tudi turški nagelj, zraste 30 do 50 cm visoko. Liste ima zelene, cvetna stebla pa pokončna in zelo močna. Enostavni cvetovi v številnih odtenkih rožnate, bele in rdeče barve se pojavljajo od maja do junija. Bradačka razmnožujemo s semenom, ki ga sejemo poleti na gredo ali kar na stalno mesto. Če hočemo vzgojiti res lepe in močne rastline, sejančke enkrat pikiramo, jeseni ali spomladi pa jih nato presadimo na stalno mesto. Bradaček dobro uspeva v peščeno ilovnati zemlji, ki ne sme biti preveč vlažna. Sadimo ga na sončna mesta, kjer se razraste v gost grmiček. S semenom razmnožene rastline imajo različne cvetove, pogosto pisanih barv. Posebno lepe razmnožujemo naprej z delitvijo, da ohranimo enake rastline.

Bradačke uporabljamo za sajenje na grede ali za rezanje. Na grede sadimo običajno nižje sorte, visoke pa so primerne za rezanje.

Vrtni nagelj (Dianthus caryophyllus)
Vrtni nagelj (Dianthus caryophyllus)

Vrtni nagelj (Dianthus Caryophyllus)

Med vrtnimi nageljni imamo dveletne in trajne rastline. Značilno zanje je, da so nizke grmičaste rasti s tankimi cvetnimi stebli in sivkastimi listi. Cvetovi so enostavni ali polnjeni in lepo dišijo. So različnih barv in cvetijo od maja do junija.

Vrtne nageljne razmnožujemo s semenom ali z delitvijo. Sadimo jih v peščeno ilovnato zemljo, ki mora biti dovolj prepustna, sicer radi segnijejo. Ker jim prija višja zračna vlaga, so lepe rasti in bujno cvetijo v višjih predelih, v bližini potokov in gozdov. Uporabljamo jih predvsem za sajenje na grede, v skalnjake, za razne obrobke pa tudi za rezanje.

Binkoštni nagelj
Binkoštni nagelj

Trajni nagelj

Med trajnimi nageljni so posebno znani binkoštni nageljni. Nastali so s križanjem med grenoblskim in resastim nageljnom (D. gratianopolitanus + D. plumarius), mnogi pa imajo še sledi vrtnega nageljna.

Binkoštni nageljni so široke in blazinaste rasti, v višino ne zrastejo več kot 20 cm. Liste imajo ozke in na koncu priostrene, cvetove enostavne ali polnjene, prijetno dišeče, cvetijo v beli, rožnati in rdeči barvi od maja do junija.

Razmnožujemo jih z delitvijo ali s potaknjenci, in sicer pozno poleti, po cvetenju. Potaknjence sadimo v mešanico peska in šote, ukoreninjene pa na prosto, na grede. Binkoštne nageljne sadimo v skalnjake, na grobove, obrobke, na gredice in v parkovne skupine. Nekatere uporabljamo tudi za rezanje.

Alpski nagelj - (Dianthus alpinus)
Alpski nagelj – (Dianthus alpinus)

Alpski nagelj – (Dianthus Alpinus)

Alpski nagelj vzgajamo v vrtu; visok je 5 do 10 cm. Liste ima ozke, komaj 2 do 5 mm široke, in okrog 3,5 cm dolge. Cvetovi so do 4 cm široki, bele, rožnate in rdeče barve. Cveti od maja do junija in prijetno diši.

Alpski nagelj je trajnica, ki po nekaj letih premine. Zato je priporočljivo, da ga sproti razmnožujemo s semenom, ki ga sejemo aprila meseca v zaprto gredo, ali pa po cvetenju z delitvijo. Sadimo ga v skalnjake in razne suhozide, kjer prav lepo uspeva. Domovina alpskega nageljna so avstrijske Alpe, kjer raste po skalnih pobočjih in kamnitih tratah. V domačem vrtu ga vzgajamo v peščeni zemlji; raste naj na soncu, le pred opoldansko pripeko naj bo zaščiten.

Žlahtni nagelj

Žlahtni nageljni so nastali s križanjem in odbiranjem vrtnih nageljnov. Dandanes so najbolj priljubljena in po vsem svetu razširjena rastlina za rezanje. V naših cvetličarnah jih dobimo od januarja do decembra in so prava narodna rastlina, ki jo uporabljamo ob vseh priložnostih – veselih ali žalostnih. Nageljni spremljajo človeka vse življenje. Žlahtne nageljne vzgajajo dandanes po vsem svetu. V toplejših predelih jih goje na prostem, v hladnejših pod steklom.

Vzgoja nageljnov ni lahka, spremljajo jo številne težave. Nageljne uvrščamo namreč med zahtevnejše rastline, ki jih napadajo še številne bolezni in škodljivci. Razmnožujemo jih s potaknjenci; naši pridelovalci večinoma uvažajo že ukoreninjene. Na grede jih sadimo na razdaljo 30 X 30 cm. Po sajenju jih redno oskrbujemo – zalivamo jih in varujemo pred boleznimi in škodljivci. Za boljšo rast jim dognojujemo z rudninskimi gnojili. Ko se pričnejo pripravljati k cvetenju, jih pinciramo (odstranjujemo stranske poganjke). Le tako dobimo res lepe rastline z velikimi cvetovi. Nageljne režejo, ko se že pokaže cvetna barva. Po deset ali dvajset jih zvežejo skupaj in razpošiljajo cvetličarnam. Nageljni so dokaj zahtevni tudi glede zemlje. Zahtevajo dobro prepustno vrtno zemljo, bogato s hranilnimi snovmi. Ker slabo prenašajo gnojenje s svežim hlevskim gnojem, pognojimo zemljišče za nageljne že leto dni pred sajenjem. Paziti moramo tudi na kolobar, da se ne vrstijo preveč pogosto na isti parceli. Žlahtni nageljni so najrazličnejših barv – od bele, rumene, rožnate do rdeče s številnimi barvnimi odtenki.

Sorodna iskanja:

  • Vrtni nagelj
  • Slovenski nagelj
  • Gorenjski nagelj
  • Švicarski nagelj
  • Turški nagelj

Zadnje vpisani mali oglasi