Deli s prijatelji
Ferokaktus
Ferokaktus

Ferokaktuse ljubitelji kaktej zelo dobro poznajo, ker so prikupne v svoji obliki in barvitosti bodic.

Ferokaktus pomeni divji ali »kruti kaktus«, ime je dobil po bodicah. Njegova domovina je Arizona, Kalifornija, Teksas in Mehika. Manjši primerki rastejo v skupinah, večji pa so samostojni. Cvetovi se rojevajo na vrhu rastline sredi poletja. Čeprav so ferokaktusi v naravi zelo veliki, rastejo zelo počasi. Nekatere vrste zrastejo na leto le za tri do štiri areole. Imajo kroglasto ali cilindrično obliko z ostrimi, kvišku štrlečimi rebri. Obdani so z dolgimi, ostrimi, šilastimi bodicami, od katerih je osrednja pogosto zakrivljena.

Ferokaktus in njegovi cvetovi

Cvetovi so veliki in lepih oblik, rdeči, vijoličasti ali rumeni. Zrastejo na najmlajših areolah blizu rastnega centra. Ferocactus wislizenii (sinonimi: Echinocactus wislizenii, Echinocactus emoryi, Echinocactus arizonicus). Telo kakteje je sprva kroglasto in na vrhu ugreznjeno, kasneje postane ovalno, s starostjo pa dobi cilindrično obliko. V svoji deželi zraste do dva metra visoko, v premeru pa doseže 80 cm do enega metra. Je temno do sivo zelene barve. Ima 15 do 28 reber, ki so ostra, do 3 cm visoka, s širokimi ovalnimi areolami, ki so dolge okrog 2 cm. Med seboj so oddaljene 2 – 3 cm. Mlade areole so obdane z rumenim, kasneje pa postanejo rjave in sive ter gole.

Centralne so štiri bodice, ki so rumenkaste do rdeče, kasneje pa postanejo rdeče rjave in so nekoliko ploščate. So dolge in zelo ostre. Telesu se ne prilegajo in med seboj tvorijo križ. Spodnja je trnkasto zakrivljena, do 3 cm dolga, vse pa so prečno rebraste. Radialnih bodic je 12 do 20, so belkaste ali rumenkaste, 2,5 cm dolge. S svojo obliko spominjajo na šila, šivanke in ščetine ter niso prečno rebraste, kot so centralne. Ferokaktus wislizenii potrebuje veliko sonca, da prične cveteti. Popke začne nastavljati sredi poletja v najtoplejših dnevih. Cvetovi so 5 do 6 cm dolgi, zvonaste ali lijakaste oblike z zelenkasto cvetno cevjo. Zunanji cvetni listi so krajši in zeleni, notranji pa daljši, rdečkasto rumeni in ostri. V naših podnebnih razmerah v Sloveniji je premalo sonca, da bi kakteja cvetela. Sadeži so rumenkasti, podolgovati, luskasti, veliki 4 do 5 centimetrov. Dozorijo v začetku zime in so primerna hrana za srnjad in glodalce. V svoji deželi raste v višini do 1400 m med skalami, v produ ali peščeni zemlji, po gričih, kanjonih, na aluvialnih pahljačah v puščavskem ali travnatem svetu.

Ta kakteja je pri nas redka.

Za uspešno rast potrebuje peščeno zemljo in veliko sonca. Pri zalivanju moramo biti pazljivi. Ne mara preveč vode, vendar pa mora biti zemlja vedno dovolj in pravilno vlažna. Če nima prave vlage, nam kakteja to takoj pokaže. Telo postane rumenkasto zeleno, kar pomeni, da jo moramo zaliti. Prezimimo jo v osušeni zemlji pri temperaturi 5 do 10° C.

Najnovejši mali oglasi