Deli s prijatelji
Fikus elastica Variegata
Fikus elastica Variegata

Med sobnimi, necvetočimi rastlinami je fikus najbolj priljubljen. Njegova domovina so tropski gozdovi vzhodne Indije in malajske pokrajine. Nekateri fikusi zrastejo tamkaj do dvajset metrov visoko. Pri nas pa jih poznamo le kot majhna drevesca, utesnjena v posodah. Poskrbeti moramo, da imajo fikusi pri nas podobno podnebje, kot so ga imeli v domovini, to pa je, biti morajo v čimbolj vlažnem zraku in v enakomerni temperaturi brez večjih sprememb.

Danes je najbolj znan širokolistni fikus (Ficus elastico), ki ima velike, ovalne, usnjate temno zelene liste.

Spodrinil je včasih precej razširjeni ozkolistni fikus z značilnimi »oslovskimi ušesi«, ki smo ga pogosto videli na okenskih policah in v sobah. Sicer pa zahtevata obe vrsti enako ravnanje. Neposrednega sonca ne marata, ljubita pa mnogo svetlobe, ki naj prihaja od zgoraj. Če so vrhnje konice dobro osvetljene, bo tudi rast uspešnejša. Zato je priporočljivo, da postavimo fikus na tla ob oknu.

Ficus rubiginosa Variegata
Ficus rubiginosa Variegata

Fikus potrebuje veliko zračne vlage, zato ga vsak dan napršimo s postano vodo. Zalivati ga moramo seveda vseeno, vendar glede zalivanja ni točnih navodil. Če ga zalivamo dvakrat tedensko, je to lahko ali preveč ali premalo. Zalivanje je torej odvisno od prostora, kjer fikus stoji, od njegove velikosti, oziroma od listov. Najbolje je, da preizkušamo vlažnost zemlje pri koreninah. Zemlja pri koreninah mora biti vedno enakomerno vlažna, nikoli pa mokra. Za zalivanje uporabljamo seveda le postano vodo. Pred začetkom dobe rasti – od zgodnje spomladi pa do jeseni – dajemo fikusu enkrat na teden hranilno raztopino z dušičnatim gnojilom. Hranilna raztopina mora priti le na dobro ovlaženo zemljo, da rastlina ne dobi opeklin na koreninah.

Fikus v zimskih mesecih

V zimskih mesecih pognojimo le enkrat na mesec. Če pa opazimo na fikusu škodljivce ali bolezni, moramo takoj uporabiti ustrezna sredstva.

Spomladi presadimo fikus le, če je gruda v posodi vsa prekoreninjena. Ko presajamo, vzemimo za dve številki večji lonček oziroma posodo. Preden pa nasipljemo novo zemljo, moramo dati na dno posode košček črepinje ali pesek, da bo voda lažje odtekla in da gruda ne bo stalno mokra.

Ob dobri negi širokolistni fikus včasih tako hitro zraste, da postane prevelik in ga moramo skrajšati. To lahko storimo na dva načina:

Prvi način je, da poiščemo mesto, kjer bomo odrezali vrh. Z ostrim nožem odrežemo steblo ob listnem vozlu. Pustimo, da se mlečni sok posuši, nato odrezani del vtaknemo v kozarec ali steklenico z vodo, da se okorenini.

Drug način je, da omahovimo steblo. V deblo zarežemo z nožem do polovice oziroma do sredine med dvema listnima vozloma. V zarezo vtaknemo konček plastike, da se zarezano mesto ponovno ne sprime.

Okoli zarezanega mesta napravimo za pest debel ovoj z močvirskim mahom.

Vse skupaj povijemo s plastično folijo, ki mora biti na spodnjem koncu stebla dobro privezana, zgoraj pa toliko odprta, da bomo lahko mah redno navlažili z razpršilko.

Ko se na zgornjem delu reza pojavijo koreninice, steblo popolnoma odrežemo in zakoreninjeni del takoj previdno posadimo v posodo z zemljo.

Širokolistnemu fikusu ugaja v poletnih mesecih prostor na balkonu, terasi ali v polsenci na vrtu. Močno sonce mu škoduje. V hladnejših nočeh pa ga moramo prenesti v sobo.

Poleg zgoraj opisanih dveh fikusov poznamo še druge vrste. Ficus lyrata ima liste, podobne violini, ki so izbočeni, temno zeleni, veliki in z izrazitimi žilami. Rastejo tik ob deblu. Glede zalivanja in gnojenja je enako zahteven kot širokolistnati fikus. Mora pa stati na toplejšem mestu. Pozimi temperatura ne sme pasti pod 18° C. Zato ga ne smemo imeti na prostem.

Fikus benjamina ima brezi podobne liste. Lahko ga je zamenjati z limonovcem, vendar pri natančnejšem ogledu opazimo, da so listi zelo koničasti, kar je njegov zanesljivi znak. Tudi vejice so viseče. Potrebuje enako nego kot prva dva, vendar ga je treba še večkrat poškropiti in mu sprati prah z listov.

Ficus pumila je kurioziteta med fikusi. Rad raste po stenah, ki jih docela pokrije. Privezati ga ni treba, ker mu sproti rastejo plezalne koreninice. To njegovo lastnost radi izkoristijo ljubitelji cvetja in krasijo s tem fikusom razna plezala ali ogrodja v zimskem vrtu ali oknu. Nekateri ga posadijo tudi v viseče posode, da mu poganjki rastejo navzdol.

Ficus radicans je prav tako penjavka, le da ima velike liste. Obe rastlini sta prav skromni.

Pisanolistni fikusi potrebujejo več nege. Zahtevajo več svetlobe in toplote. Kadar so pregosti, jih lahko brez skrbi obrežemo. Če posadimo 5 – 10 sadik skupaj v večjo posodo in dodamo substrat šote, se hitro zakoreninijo. Eden teh je Fikus elastica Variegata. Listi imajo nepravilno rumene in bele pege. Ta fikus je zelo zahteven glede toplote in vlage v zraku. Če ne stoji na zelo svetlem mestu, postanejo listi sami od sebe monotono zeleni. Ne sme stati na prostem in ne smemo ga preveč gnojiti z dušikom. Med fikusi s pisanimi listi je tudi Fikus rubiginosa Variegata.

Sorodna povezava:

Sorodna iskanja: