Deli s prijatelji
Foliarno gnojenje ali gnojenje na list
Foliarno gnojenje ali gnojenje na list

Foliarno gnojenje ali gnojenje na list ni nikakršna novost. S tem načinom prehrane rastlin, prek nadzemnih delov, so se ukvarjali že v drugi polovici prejšnjega stoletja. Tedaj so s poskusi ugotovili in dokazali, da tudi nadzemni rastlinski deli lahko sprejemajo določene količine rudninskih snovi, kot so dušik (N), fosfor (P2O5), kalij (K2O), magnezij (MgO), bor (B) in druge.

Vse rastline sprejemajo hranilne snovi prek nadzemnih delov. Pot hranilnih snovi, sprejetih prek nadzemnih delov, je enaka poti hranil, sprejetih prek koreninskega sistema iz zemlje. Natančnejše podatke o gibanju hranilnih snovi v rastlinah smo izsledili šele po izumu in uvedbi radioaktivnih izopotov, s katerimi je bilo mogoče spremljati gibanje posameznih dodanih elementov na rastlino. Na ta način so znanstveniki ugotovili, da so elementi dušik (N), fosfor (P2O5) in kalij (K2O) v rastlinah lahko gibljivi in da sta njihovo gibanje ter uporabnost enaka ne glede na način sprejemanja (prek nadzemnih ali podzemnih delov rastline). Medtem ko v pretakanju hranil, sprejetih prek korenin ali listov, ni bistvenih razlik, pa nastane razlika pri sprejemanju hranil prek zelenih delov.

Dober izkoristek gnojil

V primerjavi z drugimi elementi je težko sprejemljiva predvsem fosforna kislina, vendar lahko rastline tudi to, v določenih ugodnih pogojih, sprejmejo do 95 %. Sposobnost sprejemanja hranilnih snovi prek listja je v določenih primerih lahko celo večja, kot sprejemanje hranil prek koreninskega sistema. Tako so s poskusi ugotovili, da je imelo lahko topno NPK gnojilo, dodano rastlini prek listja, 7-krat večji izkoristek, kakor isto gnojilo, dodano prek korenin. Prav tako je dokazano, da rastline lahko sprejmejo do 70 % dušika, dodanega prek listov in le 40 % dušika dodanega v zemljo. Kot vemo, so mladi listi bolj sposobni sprejemati hranilne snovi kot starejši, medtem ko ni bistvene razlike med sprejemanjem s spodnje ali zgornje strani lista, čeprav je v začetku raziskav prevladovalo mnenje, da listi sprejemajo hranilne snovi predvsem prek stom (listnih rež), ki so le na spodnji strani lista.

Listi enokaličnic, kot so žita in koruza, imajo enako sposobnost sprejemanja kot listi dvokaličnic. Razlika je le v tem, da je sprejemanje (absorpcija) pri enokaličnicah najmočnejše v listnih nožnicah. S poskusi so ugotovili, da je optimalna temperatura za foliarno gnojenje okrog 21°C.

Foliarno gnojenje pospeši izkoriščanje rudnin iz tal

Radioaktivni izotopi so omogočili, da smo ugotovili, kako naj foliarno gnojenje dopolnjujemo s talnim. Triletni poskusi na jari pšenici so dokazali, da foliarno gnojenje pospešuje sprejemanje hranilnih snovi prek korenin iz zemlje, kar sočasno pospešuje tudi vse presnovne procese v rastlini. Dokazano je bilo, da se pri sočasnem foliarnem gnojenju poveča sprejemanje in izkoriščanje dušika (N), fosforja (P2O5), kalija (K2O) prek korenin, kar je še posebej opazno, če v zemlji primanjkuje enega ali več hranil.

Pri škropljenju paradižnika s sečnino (ureo) se v rastlini ni povečala le količina dušika, temveč tudi količina fosforja, sprejetega prek korenin. Foliarno gnojenje s fosforjem pa je omogočilo boljši izkoristek dušika iz tal.

Tako kot pri vsakem ukrepu, kjer posegamo v zgradbo rastline, moramo tudi pri foliarnem gnojenju upoštevati številne dejavnike, ki lahko vplivajo na uspeh ukrepa. Predvsem je pomembno, katero gnojilo in v kakšni jakosti bomo uporabili za foliarno gnojenje. Jakost gnojila je odvisna od rastline, ki jo bomo gnojili prek listja, kajti vse rastline niso enako občutljive za jakost določenega gnojila. Tudi čas škropljenja v povezavi s starostjo listja in razvojno stopnjo rastline ima pomembno vlogo pri sprejemanju hranil prek nadzemnih delov rastline. Nikakor ne smemo zanemariti niti zdravstvenega in prehrambnega stanja rastline v času foliarnega gnojenja niti vremenskih razmer.

Temperatura, vlažnost zraka in osvetlitev v času foliarnega gnojenja zelo vplivajo na intenzivnost sprejemanja hranila. Ne nazadnje pa moramo poznati tudi vrsto tal, količino hranil v zemlji ter kislost oziroma pH zemljišča, kjer raste rastlina, ki jo nameravamo gnojiti na list.

Kdaj gnojimo

Pri talnem gnojenju so tla kot posrednik oziroma nosilec gnojila neposredno vključena v proces gnojenja, medtem ko pri foliarnem gnojenju gnojilo neposredno vpliva na rastlino prek njenih organov.

Najprimernejši čas za foliarno gnojenje je odvisen od razvoja rastline na eni ter temperature in vlažnosti zraka na drugi strani. Če se foliarno dodano gnojilo na rastlini prehitro posuši zaradi nizke zračne vlage, je sprejemanje hranil oteženo, kar precej zmanjša učinek gnojenja. Zato priporočamo foliarno škropljenje v oblačnem vremenu, zvečer ali ponoči, ko je zračna vlažnost večja in temperatura zraka ne presega 21°C. Škropimo lahko takoj po cvetenju pa vse do odpadanja listja.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekGranatno jabolko že pred 5000 leti častili kot sveto rastlino
Naslednji članekSiamska bojna ribica v vseh mogočih barvnih odtenkih in oblikah
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.