Deli s prijatelji
Gojenje Papige Skobčevke
Gojenje Papige Skobčevke

Papige skobčevke so v primerjavi z drugimi večjimi papigami zelo miroljubne. V kletki jih je lahko po več skupaj in le redko se zgodi, da pride med njimi do resnejših spopadov. Tudi drugim pticam niso nevarne. Čisto drugače pa je to pri nekaterih vrstah večjih papig. Te so zelo napadalne in v svoji bližini ne trpijo niti vrstnic niti drugih vrst ptic. Posebno nevarne so Agapornidae; k njim nikoli ne smemo dati papige skobčevke ali kake druge ptice.

Kako naučimo papige skobčevke govoriti

Žal še dandanes najdemo »izkušene« gojitelje, ki so popolnoma prepričani, da je treba vsakemu ptiču, ki ga hočemo naučiti govoriti, podrezati jezik. O nespametnosti takšnih ljudi ne bom izgubljal besed, gotovo pa je, da ptič, ki mu podrežemo jezik, pogine v hudih bolečinah.

Govorjenja se naučijo le papige skobčevke, ki niso starejše kot šest tednov. Najprimernejši so zdravi in živahni samčki z dobro kondicijo. Slabega in degeneriranega ptička ne bomo zlepa naučili ponavljanja, vprašanje je, če ga bomo lahko sploh česarkoli naučili.

Ptička moramo najprej navaditi na njegovo okolico in ljudi. Ko ga prinesemo domov, naj vsaj tri do štiri dni miruje v kletki, kjer ga ne vznemirjamo. Kletko obesimo vedno v višino naših oči, torej ne previsoko in ne prenizko. To je zelo pomembno, in če bomo kletko pravilno postavili, se bo ptiček na ljudi hitro navadil. Po treh dneh ga pričnemo navajati, da nam v kletki skoči na prst oziroma na roko. Pri tem moramo biti potrpežljivi in imeti dovolj časa. Prvi dan poskusimo največ petkrat. Kakšen ptiček nam bo stopil na prst morda že prvi dan, drugi bo za to potreboval nekaj dni. V glavnem pa to traja največ 14 dni, da se papiga privadi in brez strahu skoči na ponujeno roko oziroma prst.

Navajanje na prostor

Kmalu nato ga lahko pričnemo navajati na prostor, kjer bo živel. Nekako po štirinajstih dneh mu odpremo vrata kletke in pustimo, da sam zleti iz nje. Nikoli ga ne smemo iz kletke nagnati. Ravno tako mu takrat ne smemo nastaviti hrane na kakem drugem mestu. Nekaj časa bo letal po sobi, nato pa se bo, ker bo lačen, sam vrnil v kletko. Zato je torej zelo pomembno, da si zapomni, kje je njegova hrana.

Največkrat se takrat, ko postane lačen, zateče najprej k nam na rame ali na glavo. Takrat mu nastavimo prst in ga tako nesemo do vratc kletke ter ga spustimo vanjo. Ko nam bo to nekajkrat uspelo, lahko rečemo, da je ptiček udomačen.

Pričetek z učenjem

Sedaj lahko pričnemo z učenjem. Ko se ptiček navadi na to, da ostane na roki, mu začnemo izgovarjati največ dve do tri besede. To ponavljamo vsak dan, najbolje ob določeni uri zjutraj in zvečer. Ptiček nas bo pazljivo poslušal in pri tem natančno opazoval naša usta. Po nekaj tednih bo ptiček ponavljal za nami. Priporočljivo je, da ga uči izgovarjanja tisti, ki ima višji glas s čisto barvo. Ptiček se bo dosti laže naučil izgovorjave, če ga bo na primer učila ženska oziroma otrok, ki imata višji glas, kot pa če ga bo učil moški. Ko bo izgovoril prve besede, lahko učenje nadaljujemo, vendar pa moramo tu in tam ponoviti tudi tisto, česar smo ga že naučili. Čim več se bomo z njim ukvarjali, tem hitreje si bo zapomnil vse, kar mu bomo ponavljali.

Z veliko potrpljenja uspeh ne bo izostal. Seveda pa je tudi med papigami skobčevkami razlika. Nekatere so prav neverjetno inteligentne in kažejo veliko zanimanja za »pouk«, drugim pa gre učenje počasneje »od rok«. Še prej kot izgovorjave pa naučimo papigo skobčevko zelo lepo in prijetno žvižgati. Če ji bomo vsak dan zažvižgali nekaj taktov, nas bo kaj hitro pričela oponašati in tudi popolnoma »ujela« melodijo.

Nobena redkost niso papige skobčevke, ki se naučijo izgovarjati cele stavke in požvižgavati precej zahtevne melodije.

To bi bilo v glavnem vse, kar naj bi vedeli lastniki skobčevk. Upam, da bodo moji nasveti marsikomu koristili, predvsem seveda začetnikom. Če jih boste upoštevali, vam bodo papige skobčevke v veliko veselje in zadovoljstvo, to pa je tudi moja največja želja. Ljudje so spoznali, da so njihova stanovanja nekako pusta in prazna, če nimajo v njih delčka narave. Nekateri ljubijo cvetje, žal ga je po naših hišah in domovih še vse premalo. Drugi prinesejo v svoje domove razne živali in se nanje močno navežejo. Posebno velja to za pernate živali. Majhen ptiček v lepi kletki, okrog pa malo zelenja, je pravo poživilo in okras vsakega stanovanja. Zavedati pa se moramo, da vsak »ptiček« ni primeren za stanovanje, še posebej pa ne za v kletko. Poleg tega marsikdo niti ne ve, da so vse naše ptice pevke pa tudi vrabec z zakonom zaščitene in da jih ne smemo loviti ter zapirati v kletke. Posebno priljubljeni pri nas so liščki, čižki, kosi in razni drugi ščinkavci. Nikar teh ptic ne zapirajmo v kletke! To ni samo mučenje živali, pač pa je tudi kaznivo dejanje. Za v kletke so primerni samo tisti ptički, ki se v njih izvalijo, to so papige in kanarčki.

Vsak ljubitelj narave si lahko predstavlja, kako se počuti ptiček, ki ga brezvestneži ujamejo bodisi na »limanice« ali kako drugače, in ga potem zaprejo v majhno kletko. K sreči je takšnih ljudi pri nas vedno manj in vsi skupaj si prizadevamo, da vsa pravila in izreki o varstvu narave ne bodo ostali le prazne besede.

Zadnje vpisani mali oglasi