Deli s prijatelji
Trebelje

Ljudje, predvsem podeželski, uporabljajo ime trebelje zelo neenotno, toda vselej za rastline, ki so bolj ali manj strupene, kot npr. opojno trebelje (Chaerophyllum temulin) ali pa močvirski grint (Senecio paludosus). Znane so tudi zamenjave s krebuljico (Myrrhis). Tako pravijo dišečemu trebelju (Ch. auromaticum) tudi dišeča krebulja. Tudi Antrhriscus je krebulja ali krivulja. Ker so med omenjenimi kobulnicami (Umbelliferrae) tudi znane vrtne rastline, je treba dokončno odločiti, kaj je trebelje, krebuljc in krebuljica. Zato predlagam, da se imenuje Myrrhis odorata (Sussdolde) dišeča krebuljica, Anthriscus cerefalium var. cercfolium (Gartenkerbel) vrtno krebulje in Choverophyllum bulbossum (Knollenkerbel) gomoljno ali vrtno trebelje.

Opojno trebelje (Chaerophyllum temulin)
Opojno trebelje (Chaerophyllum temulin)

Vrtno trebelje je požlahtnjena, pri nas malo razširjena rastlina, ki razvija v tleh repast ali gomoljast koren. Kot vrtna rastlina je pri nas komaj poznana, čeprav jo domača literatura pogosto omenja. Širjenje ovira predvsem pomanjkanje kalivega semena in semenskih gomoljčkov, kakor tudi neudomačenost in nepoznavanje rastline. Trebelje je eno do dvoletna rastlina. Ponavadi ga sejemo že jeseni, brž ko seme dozori, ker je tedaj kalivost bolj zanesljiva. Kali počasi in neenakomerno, zlasti če sejemo seme šele spomladi, zato so tudi gomoljčki zelo neenakih debelosti. Seme je črno, 5 do 8 mm dolgo, kijasto, globoko žlebasto in brez kljuna. Zaradi neugodne oblike semena je strojna setev slaba, ročna pa dobra, ker lahko ločimo posamezna semena z mencanjem med prsti. Seme je sicer kalivo tudi več let, vendar naglo zgublja kalilno energijo.

Močvirski grint (Senecio paludosus)
Močvirski grint (Senecio paludosus)

Trebelje sejemo septembra (oktobra) v jarčke po 20 do 25 cm narazen. Ta razdalja velja le za selekcionirano seme, ker rastline ne dosežejo pretirane višine. Žlahtno trebelje je komaj 0,75 do 1 m visoko, medtem ko doseže divje, zlasti v živih mejah in ob potokih, do 2 m višine. Za setev potrebujemo (odvisno od kalivosti) 200 do 300 kg semena na 1 ar.

Krebuljica (Myrrhis)
Krebuljica (Myrrhis)

Trebelje zahteva udelano in zelo humozno vrtno zemljo ter mnogo vlage. Če ga ne zalivamo, začne steblovje prezgodaj dozorevati (rumeneti) in daje manjši pridelek. Šele ko nastopi vročina (julij), prepustimo rastline naravnemu dozorevanju, da se utrdijo gomoljčki. Pridelek je zelo odvisen od vremenskih prilik, prija mu dež, a hkrati toplo vreme. Če pridelamo na 1 ar 100 kg gomoljčkov, je to odličen pridelek. Gomoljčki lahko ostanejo v zemlji do jeseni, ker se tam ohranijo najbolj sveži. V kolikor jih izkopljemo poleti, jih hranimo v kleti v mivki ali navlaženi šoti. Gomoljčki so različne oblike (vretenasti, korenasti, repasti) in dokaj okusni. Nekateri jih zelo cenijo, drugi manj, vsekakor je okus nenavaden, nekaj med kostanjem in črnim korenom.

Trebelje zahteva pogosto, vendar plitvo okopavanje. Jesenski setvi lahko dodamo nekaj solatnega semena, da ne zgrešimo vrste zelo počasi kalečega stebelja. Gnojimo le z mineralnimi gnojili (jeseni), predvsem s takšnimi, ki vsebujejo nekoliko več kalija. Trebelje cveti junija, seme pa dozori šele avgusta (septembra). Stebelca požanjemo, povežemo v rahle snope ter jih posušimo, da seme dozori in preleži. Dobro shranjeno seme je do 90 % kalivo.

Gomolje uporabljamo podobno kot krompir. Najprej jih operemo, potem jih kuhamo v slani vodi, še vroče olupimo in jih zabelimo z maslom in drobtinicami.