Deli s prijatelji
Gozd in vodna bogastva

Človek vedno bolj spoznava okolje in svojo odvisnost od njega, spoznava pa tudi, da mu predvsem gozdnato okolje zagotavlja vse tiste življenjske dobrine, ki jih potrebuje za obstanek in duhovni vzpon. Gozd ni le prostor, kjer se čisti in skladišči pitna voda, čisti in obnavlja zrak, nastaja humus. Gozd je tudi prostor, kjer človek z aktivno rekreacijo obnavlja v pestrem naravnem okolju svoje življenjske moči. Vse te in še druge ugodne lastnosti gozda se združujejo v varovalni vlogi gozda, ki jo v največji meri lahko izpolnjuje le trden in pravilno zgrajen gozd. Zato gospodarjenje z gozdom ni le proizvodnja lesa, čeprav jo največkrat postavljamo na prvo mesto, ampak predvsem in istočasno krepitev in ohranjevanje njegove varovalne vloge.

Med najpomembnejšimi varovalnimi vplivi gozda je njegov vpliv na kroženje vode. Voda v naravi neprestano potuje: iz oblakov pade na tla, od koder izhlapeva, se zliva in odteka v struge ali ponikne v globino do talnice.

Kot talnica napaja površinske vodne tokove in jezera od koder izhlapeva nazaj v ozračje, kjer s tvorbo oblakov sklene svoj krog in prične novega. V naravnem kroženju vode je od poraslosti tal odvisno, kam in kako bodo padavine odtekle in kolikšen del bo lahko uporabil človek.

V primerjavi z drugače poraslimi tlemi, kaže gozd najugodnejše lastnosti. Gozd namreč zaradi rahlih gozdnih tal usmerja skoraj vse padavine v tla in s tem v svojem talnem prostoru ustvarja velike zaloge očiščene pitne vode.

Gozd je tudi velik porabnik vode, vendar vodotoki, ki se napajajo v gozdnatih zlivnih območjih, presahnejo kasneje kot drugi. Pri velikih količinah padavin pa je zaradi enakomernejšega odtekanja zmanjšana nevarnost poplav.

Za človeka in njegove potrebe je uporabna le tista voda, ki jo lahko zajame ali iz površinskih tokov, kjer še niso preveč onesnaženi, ali pa iz talnice. To vodo lahko imenujemo presežna voda, ker predstavlja tisti del padavinske vode, ki je gozd ni porabil za svojo rast, oziroma, ki v njem ni izhlapela že prej, preden je prešla v tla. To je torej tisti del, ki presega porabo in ostaja v tleh kot zaloga.

Količina presežne vode iz gozda je v celoti odvisna od tega, koliko je gozd porabi za svojo rast in koliko je izhlapi iz njegovih krošenj in tal. Čim večja je poraba vode v gozdu, tem manjši je presežek in obratno.

Poraba vode v gozdu je zato neposredno odvisna od hitrosti rasti in količine listja in iglic. Odvisna je torej od zgradbe in gostote gozda oziroma gozdnega sestoja. Gozdarski strokovnjak, ki z gojitvenimi ukrepi in s sekiro posega v gozdni sestoj, spreminja sestojno zgradbo, s tem pa posredno preko porabe vode v gozdu vpliva na količino presežne vode, ali kot jo tudi nekateri imenujejo vodni donos.

Zato gozdar ne gospodari le z gozdnim drevjem, ampak tudi z drugimi manj očitnimi gozdnimi dobrinami. V precejšnji meri npr. lahko sodeluje pri gospodarjenju z vodnimi bogastvi, ki so vedno bolj dragocena.

Gospodarjenje z gozdom zato postaja kompleksno gospodarjenje z naravnimi bogastvi. Gospodarski ukrepi v gozdu niso več samo cilj: dosegati trajno in čim večjo proizvodnjo lesa. V novejšem času se uveljavlja nova naprednejša misel, da moramo gozd negovati in oblikovati tako, da bo trajno varoval vse dobrine gozdnega okolja. Poleg svežega zraka, rekreacije, socialne varnosti in drugih dobrin, naj gozd ob istočasni čim večji proizvodnji lesa zagotavlja tudi čim več dobre čiste vode. Tako postavljenih ciljev gospodarjenja z gozdom pa ni lahko doseči, ker so si posamezni delni cilji lahko v medsebojnem nasprotju.

Količino presežne vode lahko povečamo samo z močnim redčenjem gozdnega sestoja ali sečnjo na golo. Torej manjša proizvodnja lesa pri večji količini presežne vode lahko povzroči slabšo kakovost vode zaradi spiranja tal. Kljub nasprotjem pa omenjene cilje gospodarjenja lahko dosežemo.

Najnovejši mali oglasi