Deli s prijatelji
Grozdje in Grozdni Sok

Slovenijo lahko nedvomno imenujemo vinorodna dežela, saj gojimo grozdje – vinsko trto ne samo po vinogradih, na sončnih pobočjih, temveč tudi v brajdah ob hišah, po vrtovih in drugod v ne vinorodnih okoliših.

Grozdje in Grozdni Sok
Grozdje in Grozdni Sok

Grozdje in brajde

Brajde so stare oblike vzgoje vinske trte in dajejo nekaterim naseljem značilno podobo, pa seveda v poletni vročini prijetno senco in svežino na prostem. Ker lahko dajejo brajde obilen pridelek, se je takšno pridelovanje grozdja precej razširilo. Vendar gojijo pri nas na brajdah večidel samorodnice, to je »ameriške trte« ali njihove križance »hibride«, ki veljajo za napol divje trte. Pridelek z »brajd« največkrat predelajo v vino, ki ga običajno spijemo doma. Zmotno pa je mišljenje, da žlahtna vinska trta oz. grozdje ne uspeva na brajdah in, da je z njo preveč dela. Nekoč so gojili na brajdah dosti raznih sort žlahtne evropske trte. Šele ob prvi obnovi vinogradov so se razširile samorodnice. Res je, da moramo žlahtno trto škropiti, vendar dandanes na vrtovih škropimo tudi drevje, vrtnice ipd. Izbirati moramo tudi sorte, ki so odporne proti pozebi v nižjih legah in tiste, katerih grozdje tudi v podnebno manj ugodnih razmerah pravočasno dozori. Če pa res ni pogojev za uspešno gojenje žlahtne trte, lahko izberemo namesto vinske trte razne sorte jagodičja, dobro vino pa bomo dobili iz vinorodnih krajev.

Svetovanje sort

Svetovati sorte za brajde za razne kraje je preveč tvegano, zato se o tem raje posvetujte s strokovnjakom, ki dobro pozna naravne razmere, kjer nameravate trto saditi. Na splošno lahko rečem, da so primerne za brajde sorte namiznega grozdja, predvsem razni muškati, kot so julijski muškat, muškatna žlahtnina, muškat otonel, muškat Oliver ter bela in rdeča žlahtnina. Na Primorskem še malvazija in mogoče merlot, na Dolenjskem šentlovrenka, morda portugalka in žametna črnina, na Štajerskem še burgundec in sauvignon.

Ker pa je v Sloveniji še mnogo samorodnic in jih tudi še bo, kjer pač ni pogojev za gojenje plemenite trte, bi želel prikazati v tem sestavku vrednost svežega grozdja in grozdnih sokov, da bi čim manj samorodnic predelali v slabo in zdravju škodljivo vino.

Da bomo laže razumeli prehrambeno vrednost grozdja in grozdnega soka, bom opisal grozdje in njegove posamezne sestavine, ter njihovo fiziološko vlogo.

Grozdje sestavlja pecljevina in grozdne jagode, ki imajo jagodno kožico, pečke, meso in sok. Povprečna sestava grozdja v odstotkih je : pecljevina 3 – 8 %, jagode 92 – 97 %.

V 100 kg grozdnih jagod je 8 do 12 kg jagodnih kožic, 2 do 5 kg grozdnih pečk, ostalo je meso in sok (80 do 90 kg). Ta sestav je različen pri različnih sortah, različni zrelosti grozdja, različnih pogojih pridelovanja, v različnih podnebnih razmerah ipd.

Za prehrano je najpomembnejši sestav mesa in soka grozdja, saj največkrat uživamo bodisi sveže grozdje, mošt, konzerviran grozdni sok ali produkt vrenja mošta – vino.

Grozdni sok lahko v povprečju vsebuje (v g na liter):

vode 750 – 850 g/l
sladkorja 100 – 270 g/l
organskih kislin 5 – 20 g/l
mineralnih snovi 2,5 – 3,5 g/l
dušičnih snovi 0,4 – 1 g/l
pektinskih snovi okoli 0.3 g/l

 

in mnogo drugih pomembnih snovi v zelo majhnih količinah. Grozdni sok ima zaradi svoje sestave izredno prehrambno in zdravilno vrednost, zato štejemo tako grozdje kot mošt in grozdni sok za živila visoke vrednosti.

Voda sestavlja največji del soka; imamo jo lahko za povsem čisto, saj so jo vsrkale korenine vinske trte iz globljih plasti zemlje. Fiziološko igra voda pomembno vlogo pri izmenjavi snovi v celicah organizma.

Sladkorji v grozdju so zastopani kot grozdni in sadni sladkor, ki se lahko neposredno asimilirata v organizmu. Obeh sladkorjev je v zrelem grozdju enaka količina, v premalo zrelem je več grozdnega, v prezrelem pa več fruktoze.

Organske kisline

Organske kisline zastopajo vinska kislina, jabolčna kislina, ki je v manj zrelem grozdju, citronska kislina in še druge organske kisline v manjših količinah ter njihove soli. Kisline imajo pomembno fiziološko nalogo, saj sodelujejo v procesih oksidoredukcije in pri sintezi drugih pomembnih snovi v telesu (maščobe, beljakovine). Kisline večajo kislost želodčnega soka. Pospešujejo prebavo beljakovinskih in drugih snovi, pospešujejo izločanje sokov v jetrih in trebušni slinavki, delujejo na aktivnost gladkih mišic itd. Ker je v grozdnem soku dosti kislin v obliki soli, predvsem kalija, vplivajo ugodno na zadrževanje reakcije sredine – pH, kar je posebno pomembno za kri. Kislost soka ima končno tudi nekaj antiseptične moči, posebno na bakterije.

Grozdje in mineralne snovi

Mineralne snovi imajo pomembno vlogo v raznih fermentnih sistemih, v tvorbi kosti, v krvi. V živčevju ¡td. Največ je kalija, ki ga je okoli polovice vseh mineralov v grozdju in igra pomembno vlogo pri krvi. Kalcij je važen za izgradnjo kosti, za uravnavanje krvnega pritiska, magnezij pa v raznih fermentih. Prisotni so še železo, mangan, kobalt, cink, baker, fosfor v številnih encimih… Dušične snovi so zastopane s proteini, aminokislinami in drugimi spojinami. Poprečno je v grozdju 500 mg dušičnih snovi, zastopanih je osemnajst aminokislin, od katerih je večina esencialnih. Njihova naloga je graditev beljakovin v organizmu.

Grozdje in taninske snovi

Taninske snovi so v pečkah in pecljih, nekaj tudi drugod. Te snovi delujejo na gladke mišice, zboljšujejo delovanje želodca, zmanjšujejo izločanje črevesnega soka, kar ugodno vpliva pri driskah.

Grozdje in barvilne snovi

Barvilne snovi so podobne taninskim in so v glavnem v obliki antocianov v rdečem, lenhoantocianov pa v belem grozdju. Imajo pomembno nalogo pri uravnavanju prepustnosti krvnih kapilar, torej delujejo podobno kot vitamin P in tako zmanjšujejo potrebo po vitaminu C.

Grozdje in vitamini

Vitamini so nujno potrebni za normalen razvoj organizma. Pomembnost grozdja in grozdnega soka je glede tega velika, saj vsebujeta vse v vodi topne vitamine, nekaj pa tudi vitamina A. Če vrednotimo vitaminsko vrednost litra grozdnega soka glede na dnevno potrebo človeka po posameznih vitaminih, ugotovimo, da pokrivamo potrebe po vitaminu C in P od 75 do 100%, po vitaminih skupine B pa od 17 do 42 %. Vitamina A je največ v grozdni jagodni kožici vpliva pa na epitele v organizmu. B-vitamin kompleks ima predvsem pomembno nalogo pri presnovi raznih snovi v organizmu, ker so posamezne snovi tega kompleksa sestavine različnih encimov. Vitamina C je v grozdnem soku od 30 do 70 mg/l dovolj je tudi vitamina P, ki vpliva na prepustnost kapilar. V grozdju in grozdnem soku so še razne druge snovi, kot so rastlinska olja in voski aromatične snovi, razni encimi ipd.

Vse to torej dokazuje, kako pomembno je lahko v naši prehrani uživanje grozdja in grozdnega soka. Seveda je za zdravje tudi primerno zaužiti tu in tam majhno količino, vendar pa se prosim izogibajte prekomernemu pitju alkohola. Sok in sadje sta namreč veliko bolj koristna za naše zdravje, kot pa vino.

Upam da se vam je zdel članek poučen in da ga boste delili s prijatelji…

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekPrelepi Lokvanji – Tudi Kot Rezano Cvetje
Naslednji članekSimbioza Med Mravljami in Akacijo
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.