Deli s prijatelji
Haageocereus Pacalaensis

V družini haageocereus pacalaensis je približno 50 vrst in še nekaj variacij. Razširjene so v državi Peru, večinoma izpod 1000 m nadmorske višine. Mnoge med njimi je odkril in opisal leta 1930 Backeberg. Veliko jih je našel med ekspedicijo leta 1954 in 1956 Rauh in opisal. To so stebričaste kakteje, nekatere so majhne, druge so visoke tudi več kot meter.

Haageocereus Pacalaensis
Haageocereus Pacalaensis

Značilnost za Haageocereus Pacalaensis

Značilne so zelo lepe bodice. Njihova vzgoja ni težka, rastejo zelo dobro. Uporabimo običajno zemljo za kakteje, vendar naj bo rahla in naj predvsem za večje rastline vsebuje tudi ilovnato zemljo. Poleti potrebujejo mnogo toplote in sonca ter zraka, zalivanje z deževnico in z gnojili za kakteje, ki vsebujejo malo dušika. Pozimi jo malo zalivamo. Zelo dobro prenese nizke temperature pri suhem zraku, kar pa težko zagotovimo. Krainz priporoča zato prezimitev na oknu v kurjenih sobah, kjer je zrak suh – in prav to je velika prednost te vrste. Mnogi jo tudi cepijo na Trichocereus spachianus, kar pa ni nujno potrebno. Vzgojimo jih iz semena.

Telo rastline je svetleče zeleno, do 1,2 m visoko in debelo do 7 cm. Raste razvejano. Ima 18 ali 19 reber. Sedež bodic je nekoliko dvignjen. Obrobnih bodic je navadno 40 do 45 in so jantarno do zlato rumene, na temenu zlato rjave. Bodice so igličaste, tanke in do 12 mm dolge. Srednje bodice ločimo od obrobnih le če so daljše in močnejše. Cvetovi so ozki, podolgovati, dolgi so do 7 cm in poženejo pod vrhom. Barva cvetov je bela. Sadež je kroglast s premerom do 8 cm in je zelene barve. Semena so precej velika in motno črna. Vrsta je splošno razširjena v severnem Peruju.

Najnovejši mali oglasi