Deli s prijatelji
Hibiskus rosa sinensis
Hibiskus rosa sinensis

Hibiskus je že dolgo znana rastlina, odkrili so ga leta 1730. Botanično ga uvrščamo v družino Malvaceae, razširjen pa je v tropskih predelih, kjer poznajo okrog dvesto vrst. Kljub obširni družini pa v okrasne namene vzgajamo le nekaj vrst. Med najbolj znanimi in najbolj razširjenimi je Hibiskus rosa sinensis, ki je doma na Kitajskem in v vzhodni Indiji. Po odkritju leta 1730 se je ta vrsta zelo razširila, saj skoraj ni bilo vrtnarije, ki ga ne bi vzgajala. Polni so ga bili tudi vsi botanični in zimski vrtovi. Tudi med ljubitelji je bil zelo priljubljen in razširjen. Potem pa je njegova priljubljenost začela počasi pojemati. Tako smo ga pred nekaj leti komaj še kje videli. Bati se je bilo, da bo tudi ta lepa rastlina šla v pozabo, kot že mnoge druge. Vendar pa se hibiskus vrača na mesto, ki mu pripada. Temu so veliko pripomogle nove sorte, ki so se razširile k nam v zadnjih letih. Te imajo še večje cvetove različnih barv.

Oglejmo si to priljubljeno rastlino malo bliže. Je dokaj močne rasti, z olesenelim steblom, lepo zeleni listi so jajčasto oblikovani, na koncu priostreni, z nazobčanim listnim robom. Listi so na zgornji strani bleščeči, kar dela rastlino še bolj privlačno. Cvetovi so veliki, s premerom 10 do 15 cm, lijakasto oblikovani. So rožnato rdeče barve. Poznamo tudi sorto s polnjenimi cvetovi, to je Hibiskus rosa sinensis ’Flore pleno’.

Cvetovi se pojavijo na koncu poganjkov. Na vsakem poganjku pa cveti hkrati le po en cvet, zato skrbimo, da bodo rastline čimbolj košate, ker bodo le tako imele obilo cvetov. Da bodo rastline košate in bujne, jim moramo poganjke večkrat prikrajšati, vršičkati. Hibiskus razmnožujemo s potaknjenci, ki jih lahko režemo vse leto, od spomladi do jeseni.

Hibiskus razmnožujemo s potaknjenci

Za potaknjence vzamemo še neolesenele poganjke, saj se najlaže in najhitreje ukoreninijo. Pod kolencem odrežemo z ostrim nožem, odstranimo še spodnja dva lista, druge pa nekoliko prikrajšamo, da zmanjšamo listno površino. Če mu ne zmanjšamo listne površine, potaknjenec rad zvene, takšnega pa le težko rešimo. Moramo ga namakati v vodi, da se dobro napoji, nato pa zagotoviti zelo visoko zračno vlago.

Potaknjence posadimo v šotne lončke ali v mešanico šote in peska. Pokrijemo jih s prozorno folijo, da imajo dovolj vlage, posodo postavimo na svetlo in toplo mesto. Potaknjenci se ukoreninijo že v nekaj tednih, nato jih odkrijemo. Dobro ukoreninjene presajamo v lončke, v mešanico kompostovke, dobro preperele gnojevke, šote in peska. Če je le mogoče, dodamo mešanici še nekoliko roževine.

Hibiskus vršičkamo

Če želimo vzgojiti nizek in gost grmiček, moramo rastlino vršičkati, da bo pognala več novih poganjkov. Če tega ne napravimo, bo rastlina poganjala le v višino in se bo pozno razvejala. Tako razrastla rastlina ni lepa, ker je vse preveč gola, pa še cveti ne tako bogato, ker se pojavljajo cvetovi le na mladih poganjkih.

Lahko pa pustimo mlado rastlino, da raste do želene višine in jo šele nato vršičkamo. Ker odganja sedaj nove poganjke dokaj visoko, lahko vzgojimo rastlino v krono. To napravimo tako, da poganjke večkrat vršičkamo, dokler ne dobimo goste krone. Steblo mora ostati v tem primeru golo in sproti odstranjujemo vse morebitne poganjke, ki bi se pojavili iz stebla. Takšne rastline so pred dvema desetletjema vzgajali v ljubljanski mestni vrtnariji. To so bile privlačne rastline in starejši ljubitelji se jih bodo gotovo še spomnili.

Poleti naj bo hibiskus na prostem

Poleti imamo hibiskus zunaj na prostem. Lahko je na balkonu, terasi ali na vrtu, na sončnem ali polsenčnem mestu. Pazimo le, da ga zgodaj spomladi, ko smo ga prenesli na prosto, ne ožge sonce. Zato ga prenesemo na prosto v oblačnem ali deževnem vremenu, nikoli pa ne v soncu, ki ga lahko močno poškoduje. Kasneje mu sonce ne škoduje več. Priporočljivo je, da stoji v zavetju, kjer je zavarovan pred morebitno poletno točo. Njegovi veliki listi so lahko namreč prav klavrni, če ga dobi že močan naliv, toča pa ga lahko popolnoma oklesti.

Veliki cvetovi lepih oblik in mikavnih barv so hibiskus spet uvrstili med priljubljene lončnice tako v vrtnarijah kot v naših domovih.

Zalivamo ga redno

Hibiskus je bujne rasti in potrebuje med vegetacijo veliko vode in hrane, zato ga moramo redno zalivati. Da čimbolj bogato cveti, mu poleti dognojujemo v 14-dnevnih presledkih z rudninskimi gnojili, kot so folifertil, bayfolan, foliar, cvetal in druga gnojila, ki jih ponujajo naše trgovine.

Kaj pa jeseni

Jeseni, pred nastopom mraza, hibiskus prenesemo spet v stanovanje. Postavimo ga v zmerno hladno sobo, kjer naj bo čimbolj na svetlem. Primerna temperatura je 12 do 14° C. V zimskem času ga le malo zalivamo, saj počiva in ne potrebuje toliko vlage.

Ko smo ga jeseni prenesli v stanovanje, je odpadlo tudi nekaj listov, tako da rastlina pomladi ne dočaka ravno najlepša. Zato ga meseca marca, ko ga presadimo v svežo in bogato zemljo ter nekoliko večjo posodo, še obrežemo. Vse poganjke mu skrajšamo, da dobi spet primerno obliko. Po presajanju bo pričel rasti in kmalu bo lepo obložen s številnimi cvetovi. Marsikateri ljubitelj hibiskusa je začuden, ko vidi v vrtnariji ali cvetličarni hibiskus z zelo kratkimi poganjki, posamezni internodiji med listi so zelo kratki. Po nekaj mesecih rasti v domačih razmerah pa prične rastlina poganjati spet dolge poganjke. O nekdanji zbitosti ni nobene sledi več. Nizka in gosta rast je bila namreč posledica škropljenja s posebnim zaviralnim hormonom. Ko je delovanje hormona prenehalo, je rast postala spet normalna. Uporaba takšnih zaviralnih hormonov, mora biti zelo natančna, ker lahko drugače rastlino močno poškodujemo. Poleg tega niso priporočljivi za vse rastline, zato prepustimo delo z njimi raje strokovnjakom. Hibiskus je zelo zdrava rastlina in je pri nas še brez posebnih bolezni. Napadajo ga le listine uši, ki pa jih zlahka zatremo. Dandanes nam ponujajo vrtnarije in cvetličarne različne sorte v različnih barvah. Tako imamo rastline z rumeno, oranžno, rdeče ali rožnato obarvanimi cvetovi. Tudi po velikosti cvetov se posamezne sorte razlikujejo. Nekatere imajo prav orjaške, druge drobne, a zato nič manj lepe cvetove.

Pri nas še zelo redek je H. schizopetalus, ki je sicer pravi lepotec. Njegova domovina je tropska Afrika. Je nekoliko šibkejše rasti, z lososno rdečimi cvetovi, ki so na dolgih pecljih in se prevešajo. Listi so v nasprotju z drugimi vrstami razcepljeni. Ker dandanes naše vrtnarije uvažajo številne rastline, lahko upamo, da se bodo odločile tudi za uvoz tega afriškega lepotca.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekOrlica – Prijetna Rastlina Travnikov in Pašnikov
Naslednji članekPasijonka Cveti Bogato
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.