Deli s prijatelji
Sadno drevje
Sadno drevje

Kadar gojimo sadno drevje le za domačo porabo, izbiramo take sadne vrste, da bomo imeli dovolj sadja vse leto. Posadili bomo po eno ali dve drevesi iste sadne vrste z različnim časom zorenja. Pri izbiri sadnih vrst in sort upoštevamo tudi zunanje dejavnike, kajti vsaka sadna vrsta ima svoje posebne zahteve.

Jablane

Jablane so sadna vrsta, ki ima zelo široko območje rasti. Najbolje uspevajo na srednje težkih peščeno ilovnatih tleh. Uspevajo tudi na lažjih peščenih tleh, če je dovolj padavin, ali na težjih glinastih in ilovnatoglinastih tleh, če so tla prepustna. Visoke podtalne vode jablane ne prenašajo. Ustrezajo jim dobro gnojena, zračna in zmerno kisla tla.

Jablanam najbolj ustreza zmerno toplo podnebje z enakomerno razporeditvijo padavin vse leto. Ker cvetijo razmeroma pozno, jih spomladanske pozebe ne prizadenejo. Nizke zimske temperature do -25° C dobro prenašajo, če so pravilno prehranjene. Temperaturne razlike med zorenjem ugodno vplivajo na obarvanost plodov. Nekdaj smo poznali le visoko in srednje debelna drevesa jablan na sejancu. Sedaj imamo veliko izbiro različno rastočih vegetativnih podlag, ki so primerne za vzgojo nizkodebelnih dreves. Te nizke vzgojne oblike dreves so predvsem primerne za vrtičkarje.

Ker so jablane samoneoplodne (avtosterilne), sadimo dve ali tri različne sorte skupaj. Diploidne sorte so dobre opraševalke, medtem ko so triploidne sorte slabe opraševalke.

Palmeta je sploščena vzgojna oblika, ki je uporabna za nasade in vrtove. Vzgajamo jo na bujnih podlagah. Piramidna krošnja ima okroglo obliko in je primerna za srednjedebelna drevesa. Vretenčasti grm je primeren za vrtove. Vzgajamo ga na šibkih podlagah.

Hruške

Hruške so na splošno zahtevnejše od jablan; uspevajo v rodovitnih, rahlih in zračnih tleh. Ne prenašajo težkih ilovnatih in apnenih tal. Če so cepljene na kutino, se na apnenih tleh rada pojavi kloroza. Hruške uspevajo v zmerno toplem podnebju. So manj zahtevne glede padavin in dobro prenašajo sušna obdobja, a precej občutljive na nizke zimske temperature, saj jim je nevarna že temperatura – 20° C. Ker cvetijo razmeroma zgodaj, so občutljive tudi za spomladanske pozebe.

Za vzgojo srednje visokih dreves cepimo hruške na sejanec. Za vzgojo nizko debetnih dreves cepimo hruško na kutino. Ker niso vse sorte hrušk primerne za cepljenje na kutino, uporabimo posredovalko, ki jo cepimo na kutino, in šele na njo želeno sorto žlahtne hruške. Tudi hruške so samoneoplodne, zato sadimo skupaj sorte, ki so dobre opraševalke, s tistimi, ki so slabe opraševalke. Upoštevamo tudi čas cvetenja, ki je pri različnih sortah različen.

Za močno rastoča drevesa na sejancu so primerne ploščate vzgojne oblike palmete ali okrogle oblike piramide. Za srednje in šibko rastoča drevesa na kutini so primerne vilasta in druge ploščate vzgojne oblike. Med okroglimi vzgojnimi oblikami je primeren vretenčasti grm.

Breskve

Breskve so zelo občutljiva in zahtevna sadna vrsta; rodijo v starosti od 3 do 15 let. Uspevajo na globokih ilovnato peščenih in humoznih tleh.

V težkih glinastih tleh jim primanjkuje zraka, ker so prevlažna in preveč zbita. V tleh, ki vsebujejo aktivno apno, se rada pojavlja kloroza.

Najbolje uspeva na pobočjih, kjer goje vinsko trto. Zelo je občutljiva za nizke zimske temperature; pozebe že pri -20° C. Breskev je zelo občutljiva tudi na temperaturne razlike. Belo mesnate sorte so bolj odporne od rumeno mesnatih.

Podlaga za breskve je sejanec vinogradniške breskve ali sejanec nekaterih žlahtnih sort breskev. Za sušne predele je primeren sejanec mandljevca; v zadnjem času se uveljavljajo tudi nekateri tipi slivovih podlag, ki so odpornejši proti mrazu, klorozi in bolje prenašajo težko in vlažno zemljo. Breskve so samooplodne razen sorte ‘I. H. Halle’, zato lahko sadimo posamezne sorte.

Najbolj razširjeni vzgojni obliki pri breskvah sta ploščata pravilna poševna palmeta in okrogla kotlasta, zadnja leta tudi okrogla piramidna. Značilno za breskve je, da rodijo izključno na enoletnem lesu. Zaradi obilice zasnovanih plodov breskve redčimo.

Marelice

Marelice so zelo občutljiva sadna vrsta, saj so prišle k nam iz srednje Azije in Kitajske. V ugodnih življenjskih razmerah dosežejo starost tudi 200 let. Marelice pa niso zahtevne glede tal. Uspevajo povsod, a imajo raje humozna, globoka, rahla in primerno vlažna tla. Vendar bolje prenašajo sušo kot preveč vlage. Glede podnebja so marelice zelo zahtevne. Najbolj jim škodujejo menjajoče se temperature. Ker zgodaj cvetijo, so zelo občutljive za spomladansko pozebo. Če jih gojimo v vrtovih, jim izberemo zavetne lege ob zidovih. Marelico lahko vzgojimo neposredno iz semena. V toplih področjih jo cepimo na mandelj, drugače uporabljamo kot podlago domačo slivo. Marelice so samooplodne, zato ni težav z opraševanjem. Najbolj primerne vzgojne oblike so srednje debetne z okroglasto kotlasto ali piramidno krono, če jih vzgajamo ob zidu, je primernejša ploščata vzgojna oblika poševne palmete.

Sorodna iskanja:

  • Jablane
  • Sadike jablan
  • Sorta jabolk
  • Vrste jabolk
  • Sadne sadike
  • Sadike sadnega drevja
  • Sadna drevesnica
  • Odporne sorte jablan
  • Sadno drevje sadike
  • Vrsta jabolk
  • Sadike jabolk
  • Sadike dreves
  • Sadne drevesnice
  • Beli jablane

Najnovejši mali oglasi