Deli s prijatelji
Jablanova plesen

Jablanova plesen sodi med najnevarnejše glivične bolezni jablan. Napada predvsem sorto jonatan in nekatere druge, kot so: starking, boskop, landberška reneta, grafenštajn, ontario, koksoranžna reneta in druge.

Najbolj ogroža plantažne nasade v zaprtih, sončnih, toplih in suhih legah, v katerih so zastopane občutljive sorte. Prvotno smo imeli to bolezen le za bolezen jonatana. Kasneje, z intenzifikacijo sadjarske proizvodnje in uvajanjem jonatana kot zelo kakovostne sorte na prvo mesto sadnega izbora, se je začela bolezen naglo širiti, stopnja okužbe pa vse bolj rasti, tako da je ponekod že ogrožen obstoj jonatana, močno pa so prizadete tudi druge sorte, ki so sicer manj občutljive.

Skoraj vsi nasadi, ki so pri nas usmerjeni v tržno pridelovanje jabolk, imajo več kot 40% jonatana. Razumljivo je, da mora biti v takih nasadih zaščita pred boleznimi in škodljivci učinkovita in donosna. Pridelovanje za trg zahteva kakovost in ne prenese polovičarstva.

Jablanova plesen se pojavi spomladi najprej na mladih listih

Jablanovo plesen opazimo v nasadu na močno okuženih drevesih takoj spomladi, ko se pojavijo prvi mladi listi. Na vrhu posameznih poganjkov so listi prekriti s svetlo sivo mokasto prevleko. Kasneje ta prekrije tudi površino mladih poganjkov pa tudi cvetove. Okuženi listi so bolj pokončni, zviti in krhki. Kasneje se začnejo sušiti od robov in zelo zgodaj odpadejo. Na poganjkih ostanejo samo posušeni listi na vrhu v obliki šopka.

Močnejše okužbe opazimo v nasadu že od daleč, ker je celotna krona preredčena, brez listja. Pri natančnem pregledu okuženih poganjkov ugotovimo, da je večina brstov slabo razvitih ali celo posušenih. Niso redki primeri, da se začenjajo poganjki sušiti že poleti. Sušenje se jeseni in pozimi še stopnjuje ter povzroča veliko gospodarsko škodo.

Kot smo že omenili, opazimo bolezen na listju in poganjkih v obliki bele oziroma svetlo sive mokaste prevleke. To so v resnici številni poletni trosi, ki v času rasti omogočajo množično širjenje okužbe.

Za razliko od fuzikladija ne potrebuje jablanova plesen za širjenje okužb dežja, zadostuje le visoka zračna vlaga ali kot pravimo soparno vreme. Okužbe se širijo med vso rastjo, največja nevarnost pa je v času intenzivne rasti jablan, to je v obdobju od aprila do junija.

Glivica prezimuje na površini belih okuženih poganjkov kot zimski trosi v posebnih plodiščih ali pa v obliki micelija v brstih jablan, kamor je prišla med rastjo prek listja in pecljev. Prezimljenje glivice v brstih je pomembnejše s stališča praktične zaščite.

Zgodaj spomladi, ko začno listi odganjati, se začenja razvijati vzporedno tudi glivica oziroma micelij v brstih. Tako so mladi listi, ko se razvijejo iz brstov, že okuženi. Te okužbe, ki jih imenujemo prve ali primarne, so sprva neopazne, toda le nekaj dni kasneje so listi tako rekoč čez noč prekriti z mokasto prevleko poletnih trosov ali konidij, ki so viri nadaljnjih množičnih drugotnih okužb.

Prav zato, ker glivica prezimuje v brstih, je borba proti tej bolezni zelo težka in jo moramo voditi vztrajno in disciplinirano. Zatiranje jablanove plesni je predvsem težavno, ko gre za stare močne okužbe, ko so zajele ves nasad. V takih primerih lahko pričakujemo popoln uspeh šele po dveh do treh letih pri rednem vztrajnem tretiranju vsakih 7 do 10 dni v času od začetka brstenja do julija, ko se začno oblikovati rodni brsti.

Sredstva za zatiranje jablanove plesni

Že pred leti smo imeli za borbo proti jablanovi plesni na voljo žveplene pripravke, med njimi predvsem močljivo žveplo. Ti pripravki dobro učinkujejo kurativno na jablanovo plesen pri škropljenju pred cvetenjem in sicer na plesen, ki se razvija vzporedno z razvojem listja in okuženih brstov.

Učinek je zelo dober, če je vreme v času škropljenja toplo oziroma v obdobju do cvetenja, če pa v tem času nastopi mraz, je uspeh precej slabši. Ker je prav v tem času vreme pri nas nestalno in bolj mrzlo kot toplo, z žveplenimi pripravki kljub rednemu škropljenju nimamo vedno uspeha.

Z novejšimi organskimi fungicidi, predvsem sistemičnimi, so se povečale tudi možnosti učinkovitejše borbe proti jablanovi plesni. S pravilno in pravočasno uporabo teh pripravkov dosežemo zanesljiv uspeh ne glede na vremenske razmere v času tretiranja.

Seveda to ne pomeni, da lahko sedaj žveplene pripravke popolnoma izključimo iz programa varstva jablan pred jablanovo plesnijo. Nasprotno, v smotrni kombinaciji in izmenični menjavi z drugimi fungicidi jih bomo še naprej uporabljali pred cvetenjem ali pa tudi v času cvetenja v manj okuženih nasadih ali pri odpornejših sortah.

Kombinacija in izbira sredstev proti jablanovi plesni morata biti prilagojeni sortnemu izboru nasada, stopnji okužbe in vremenskim razmeram v času tretiranja.

Ko se odločamo, katero sredstvo bomo izbrali za določeno škropljenje, moramo upoštevati tudi ogroženost nasada zaradi škrlupa. Ugotoviti moramo, ali je večja nevarnost škrlupa ali plesni ali pa obeh.

Kako in kdaj škropimo

Če nasad ogroža predvsem jablanova plesen in je vreme stalno in toplo, ko škropimo, se bomo pri prvih škropljenjih pred cvetenjem odločili za pripravke na osnovi močIjivega žvepla. Če pa je okužba zelo močna in vreme nestalno, se bomo odločili za sistemični pripravek.

Prvega škropljenja ne smemo zamuditi

V primeru, da proti jablanovi plesni uporabljamo žveplene pripravke, moramo proti fuzikladiju (škrlupu) vedno dodati še enega izmed fungicidov.

Bakrene pripravke uporabljamo pred cvetenjem, ker povzroča baker po cvetenju tudi v majhnih odmerkih na jablanah močno fitotoksičnost. Škropivu proti jablanovi plesni vedno dodamo še pripravke, ki povečujejo močljivost.

Močno okužene nasade začnemo škropiti proti jablanovi plesni že, ko se pojavijo prvi lističi, in škropimo v presledkih vsakih sedem dni. Kasneje, ko rast pojenja, presledke med škropljenji podaljšujemo na 10 do 14 dni. V močno okuženih nasadih skušamo pri pomladanski rezi odstraniti še vse posušene in močno okužene poganjke.

Tudi nasade, ki so manj okuženi, začenjamo škropiti zgodaj. Pred cvetenjem uporabljamo večinoma močljivo žveplo. Razlika je v tem, da so presledki med škropljenji večji, 10 do 14 dni in je tako število škropljenj manjše.

Hkrati škropimo lahko proti več boleznim ali škodljivcem, ni pa nujno. Pazimo, da ne zamudimo prvih škropljenj pred cvetenjem, ker sleherna zamuda pri škropljenju proti jablanovi plesni vodi k neuspehu celotne zaščite pred boleznijo.

Poleg izbire sredstev in časa škropljenja je zelo pomembna tudi tehnika škropljenja nasada proti jablanovi plesni. Vse veje in vejice morajo biti temeljito poškropljene, tako rekoč oprane. Zato potrebujemo na površinsko enoto za 1/3 do 1/2 večjo količino škropiva kot pri škropljenju proti fuzikladiju.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekKaktusi poimenovani z imeni ki jim ne ustrezajo
Naslednji članekKomarček ali finokij in njuna pridelava
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.