Deli s prijatelji
Jabolka
Jabolka

Za ohranjanje zdravja in kondicije je pomembno, da poznamo sestavine jabolk in njihove lastnosti. Priporočljivo je, da na leto porabimo 30 do 40 kg jabolk kot dodatek hrani za krepitev organizma.

Fizikalna in kemična sestava jabolk je odvisna od sorte, ekoloških pogojev rasti, uporabljene agrotehnike, rodnosti, časa in stopnje dozorevanja itn. Določene lastnosti pa so značilne za vse sorte jablan.

Jabolka in njihova pestra sestava

Plodovi jabolk vsebujejo 76 do 91 % vode, v kateri so raztopljene hranilne in organoleptične snovi: sladkor, organske kisline, tanini, barvila, pektini, aromatične snovi, vitamini, rudninske snovi in encimi. Preostali del, to je 9 do 24 % plodov, pa je suhe snovi. Pretežni del suhe snovi v plodovih jabolk zavzemajo sladkorji, ki jih je največ v času polne zrelosti. Jabolka vsebujejo monosaharide v obliki fruktoze (3,8 do 7,8 %) in glukoze (0,9 do 3,0 %) ter disaharide v obliki saharoze (1,4 do 4 %). Polisaharid v obliki škroba je v glavnem v zelenih plodovih jabolk pred obiranjem in sicer julija in avgusta (1 do 2 %). V času zorenja ugotovimo škrob le še v sledovih predvsem v zimskih sortah jabolk. Sladkor je v plodovih odločilna sestavina, ki vpliva na okus sorte in daje sadju kalorično vrednost. Pomembna sestavina, plodov so tudi organske kisline, ki dajejo v kombinaciji s sladkorji prijeten in osvežujoč kiselkast okus. Najpomembnejša je jabolčna kislina, vsebujejo pa še citronsko in druge kisline, vendar v manjših količinah. Sadne kisline delujejo z vitamini antiseptično (razkuževalno), zavirajo gnilobo in osvežujejo ustno votlino. Med skladiščenjem se količina kislin v plodu zmanjšuje, zato postajajo plodovi slajši. Organske kisline so delno vezane na mineralne sestavine, delno pa so proste; pH vrednost plodov jabolk je od 3,0 do 4,1. Tanini, ki jih vsebujejo plodovi jabolk v zelo majhnih količinah (0,06 do 0,3 %), vplivajo na trpek okus, obarvanost in odpornost plodov. Skupaj s sladkorjem in kislinami določajo okus plodov. Tanini se vežejo s kisikom iz zraka, kar povzroča nezaželeno porjavenje plodov in spremembo okusa.

Barvila in pektini

Plodovi jabolk vsebujejo tudi različna barvila, kot sta klorofil in karotin, ki v vodi nista topna, temveč v maščobah. Klorofil je zelenilo in ga najdemo v nezrelih plodovih, medtem ko je karotin oranžno barvilo – predhodnik vitamina A in se pojavi v času zorenja plodov, ko se klorofil že razgradi. V skupino barvil spadajo tudi antociani, ki so v vodi topni in nosilci rdeče, modre in vijoličaste barve sokov. Antociani niso obstojni, uniči jih že višja temperatura. V plodovih jabolk je malo antocianov, najdemo jih le v polni zrelosti plodov rdečih sort jabolk. Pomembna sestavina jabolk so tudi pektini, saj povečujejo trdnost in elastičnost tkiva plodov, kjer jih je 0,4 do 1,1 %. Pomembno vlogo imajo pri predelavi zaradi želiranja.

Jabolka

Jabolka vsebujejo veliko vitaminov, od vitamina A, ki je naslednik barvila karotina, do C-vitamina. Vendar vsebujejo plodovi jabolk sorazmerno malo vitaminov.

Aromatične snovi so poleg sladkorja, kislin in taninov odločilne za okus in vonj plodov. V plodu nastajajo v času dozorevanja, vendar so zelo nestabilne in hlapljive ter izginejo, ko plod prezori.

Rudninskih snovi je v plodovih jablan od 0,2 do 0,7 %.

Encimi so sestavni del plodov in pomembni za našo prebavo.

KEMIČNA SESTAVA JABOLK
Sestavine Jabolka Ostalo sadje
Voda 76,0-91,0% 73-92 %
Suha snov 9,0-24,0 % 8-27 %
Sladkor: 6,1-14,8% 6-20 %
fruktoza (grozdni sladkor) 3,8-7,8 %
glukoza (sadni sladkor) 0,9-3,0 %
saharoza (trsni sladkor) 1,4-4,0 %
škrob (še v zelenih plodovih) 1,0-2,0 % do 5 %
Surova vlakna 1,0-3,3 % 0,5-8,0 %
Pektini 0,4-1,1 % 0,1-2,0%
Organske kisline 0,2-1,6 % 0,2-4,0 %
PH 3,0-4,1 % 2,8-4,5 %
Maščobe 0,3-0,4 % 0,0-0,4 %
od tega v semenu jabolk 18,0-24,0 %
Tanini 0,02-0,3 % 0,02-0,4 %
Kalorična vrednost 100 g 52,0-64,0 kal 50,0-90,0 kal
Rudninske snovi (P2O5, Mg, SO2, Ca, Na, CI, Fe, Mn) 0,2-0,7 %
Vitamini: A (karotin), B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B3 (pantotenska kislina), B6 (piridoksin), PP (amid nikotinske kisline), H (biotin), C (askorbinska kislina – C-vitamin).

Nizka kalorična vrednost

100 g jabolk vsebuje 52 do 64 kal. Vendar so jabolka, posebno v zimskih mesecih, ko drugega sadja primanjkuje, naravna hrana, ki krepi organizem. Voda, ki jo vsebujejo plodovi, gasi žejo, sladkorji pa so vir energije. Celuloza pospešuje prebavo, pektinske snovi pa preprečujejo arteriosklerozo in infarkt. Tanini preprečujejo driske, rudninske snovi pa sodelujejo pri metabolizmu in skupaj z organskimi kislinami uravnavajo PH krvi. Kalij in natrij delujeta na normalno delovanje živčnega sistema. Jabolka, ki so sorazmerno bogata s kalijem, znižujejo krvni pritisk, jabolčni sok pa veže in odstranjuje toksine iz organizma. Sadeži, posebno tisti z več kisline, so priporočljivi za sladkorne bolnike.

Sveža jabolka so še posebno pomembna za prebavo in zdravje ljudi v zimskih mesecih, od novembra do maja. Lahko pa jih tudi predelamo na različne načine.

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekPresajanje dreves – dela opravimo pazljivo in počasi, da ostane čim več zemlje na koreninah
Naslednji članekVrtne primule – posadimo pomladanske primule
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.