Deli s prijatelji
Japonski vrt
Japonski vrt

Le malokdo res pozna japonske vrtove, vendar pa ima skoraj vsakdo neko predstavo o njih. Pri tem takoj pomisli na kamnite svetilke, jezerca z mostički, ob njih pa cvetoče rododendrone in rdeče pahljačaste javorje. Vse to je res značilno za japonski vrt, vendar ni najpomembnejše. Japonci v svojih vrtovih uporabljajo bolj vpadljive elemente le v manjši meri. Za podobo vrta je pomembnejše njegovo oblikovanje, pri uporabi rastlinja pa je bolj kot pestrost pomembna enakomerna razporejenost zelenja v različnih zelenih tonih in strukturah.

Da bi japonsko vrtno umetnost bolje razumeli, je treba poznati vzroke, zaradi katerih so vrtovi nastajali. Seveda bi bilo dobro prebrati, kar je o njih napisano v knjigi prof. Dušana Ogrina – Vrtna umetnost sveta, a ker vsakdo tega obsežnega dela ne bo vzel v roke, naj vam jih po njej na kratko opišem.

V nasprotju z evropskimi vrtovi, ki so nastali zaradi gojenja koristnih rastlin, so vrtovi na Japonskem in Kitajskem nastajali zaradi bajeslovja in verskih vzgibov. Osamljena lega in geografske posebnosti Japonske so omogočili poseben kulturni razvoj. V umetnosti so izoblikovali lasten izraz, ki se odraža tudi v vrtni umetnosti. Nanjo je vplivala izredno slikovita narava z razgibanim reliefom in bujno vegetacijo ter obiljem vodnih motivov, jezerci, potoki, slapovi, brzicami in izjedenim skalovjem, že iz davnine izvirajo predstave japonskega človeka, da imajo posamezni naravni pojavi nadnaravno moč. Po šintoističnem verovanju bivajo v njih dobri duhovi kami, še posebno na gorskih vrhovih, v skalah, rekah, brzicah, na drevju. Njihova bivališča so označevali z obrednimi trakovi, posebno ob svetiščih. Japonski vrtovi so prvotno nastajali tako, da so očistili rastlinja pravokoten prostor v gozdu, tla posuli s peskom, na njem pa pustili eno samo drevo, da bi z njega lahko duhovi sestopili na zemljo. Ob svetiščih in dvorcih so vnašali v ta peščeni prostor čedalje več skal, vodnih motivov in rastlinja. Stilizirali so morske krajine, prodnate ali skalnate obale z otoki skal, ki izstopajo iz okolice in s tem ustvarjali bivališča za nesmrtnike.

Največji odmik od stvarnosti so suhi vrtovi – karesanzui s suho krajino, ki so se razvili iz ivakure – skalnega domovanja duhov. Pripadniki zen budizman iščejo spoznanje preko neposrednega doživljanja, vendar na osnovi meditacije. Za razsvetlitev se je potrebno poglobiti, razmišljati in iskati resnico tudi v preprostih rečeh, kot so grmi ali skale. Za meditiranje so ob templjih potrebovali vrtove, ki so se s svojo preprostostjo in neizumetničenostjo dvigali nad vsakdanjost.

Japonski vrt tudi kot čajni vrt

Japonski vrt je bil v določeni dobi pomemben tudi za čajni obred kot čajni vrt. V vrtnem paviljonu, ki so mu rekli čajnica ali čanoju, so v miru in zbranosti po posebnem obredu pripravljali in pili čaj. Do čajnice vodi značilna tlakovana steza, pred njo pa je kamnit vodnjak. Pot spremljajo kamnite svetilke.

V japonskem vrtu ne sme nič motiti miru in samotnosti, zato se tam uporablja le nizko, predvsem zimzeleno rastlinje, mah in praproti. Japonski vrt skoraj ne pozna geometrijskega oblikovanja. Posebno pomembna je nasprotujoča si postavitev prvin: na ravni ploskvi (pesek, rastline ali voda) so razporejene skale ali gmote zelenja. Značilna je menjava svetlih in temnih odtenkov zelenja brez živih barvnih ploskev cvetja. Pogosto rastline strižejo, da dobijo željene oblike rasti, ali jih silijo v krivenčasto rast, da s tem dosežejo pravo naravno bistvo rastline. Posebno priljubljeni so krivenčasti bori.

Pri oblikovanju skal je najpomembnejši motiv skalovje, zloženo v obliki griča ali piramide. Ponazarja sveto goro in je postavljen na pesek, mah ali pa stoji na otoku. Podoben je motiv budističnega trojstva; večjih kamnov, razmeščenih v obliki raznostraničnega trikotnika z osrednjim ter prvim in drugim podrejenim kamnom. Vrtni motivi se zvrščajo v pretehtanem zaporedju, ki se med hojo obiskovalcu postopoma odkrivajo. Vrt je lahko grajen tudi le za opazovanje iz enega mesta.

Najbolj cenjene so od vode ali vremena povsem izjedene temne skale z značilno staro patino. Izbrani primerki takšnih skal dosegajo izredno visoke cene. V suhem vrtu je poleg skal najpomembnejši pesek. Ob toku brzic je pesek bolj grob, sicer pa droban.

Pri uporabi rastlinja najpogosteje uporabljajo mah, ki potrebuje obilo vlage, se pa izredno poda k skalam in med kamnite plošče. Zaradi slikovite rasti je od drevja najbolj cenjen bor, uporabljajo pa tudi kafrovec ali kacuro ter iglavca japonsko kriptomerijo in Sciadopitys verticillata ter kamelije in razne bambuse. Med cvetočimi lesnatimi rastlinami so najbolj cenjene češnje, posebno Prunus serrulata in Prunus subhirtella ter jablane (Malus zume), azaleje in magnolije. Zaradi oblike rasti in posebno še jesenske barvitosti so cenjeni japonski in pahljačasti javorji. Spomladi privabljajo obiskovalce v vrtove cvetoče češnje, jeseni pa barviti javorji. V vrtovih v manjši meri zasledimo tudi krizanteme, perunike in druge trajnice.

Na Japonskem je ohranjenih in restavriranih vrsto starih vrtov, ki so množično obiskovani, posebno še v Kiotu in njegovi okolici.

Japonske vrtove uspejo le malokje uspešno predstaviti. Takšna strokovno urejena vrtova so japonski oblikovalci uredili tudi na svetovnih vrtnarskih razstavah v Miinchnu in Stuttgartu. Igračkasto posnemanje japonskih vrtov ob premajhnem poznavanju in prešibkem umetniškem čutu pa se kaj hitro prevrača v kič.

Kakšen je bil nekdaj japonski vrt v parku vile Bistrica pri Tržiču, lahko le še ugibamo. Povsem zapuščen del vrta z vodnim motivom in trpežnim bambusom daje vedeti, da je bil tu nekdaj pravi japonski vrt.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekKako pridemo brezplačno do novih rastlin
Naslednji članekKasava manioka – (Manihot esculenta)
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.