Deli s prijatelji

Med najrazličnejšimi pasmami psov je jazbečar po svoje prav edinstven. Čeprav je zaradi svojih kratkih nog in raztegnjenega trupa pogosta tarča karikatur, šal, posmeha, se njegova priljubljenost širi ne le med lovci, pač pa tudi sicer med ljubitelji psov.

Kdor uporablja tega pritlikavca z levjim srcem za lov, zna nedvomno ceniti njegov izreden pogum ter odličen voh. V jazbino plane jazbečar brez strahu ter napada jazbeca ali lisico toliko časa, da zapusti svoj podzemski dom in pride pred puško lovcu, ki čaka pred vhodom. Nemalokrat požene silna strast jazbečarja v boj na življenje in smrt. Včasih jo skupi pes, največkrat pa nasprotnik. Kratke noge, mišičasto telo, močne čeljusti ter dolgi in ostri zobje so skupaj z odličnimi refleksi prednosti, ki zagotavljajo jazbečarju zmago nad mnogo večjim in močnejšim nasprotnikom. Jazbečar ima tako občutljiv voh kot malokatera druga lovska pasma psov, zato ga lovci s pridom uporabljamo za gozdni in poljski lov, večkrat pa tudi za iskanje ranjene divjadi, kar je nedvomno najtežje delo, ki ga od lovskega psa lahko zahtevamo. Pogum in odločnost značaja, lastnost ki jo imajo vsi psi jamarji, se v jazbečarju združujeta z naravno inteligenco, umirjenostjo in prijaznostjo. Zato ni čudno, da pasma vedno bolj prehaja v nelovske roke.

Jazbečar

Jazbečar in Higiena:

Majhen, skromen in čist, brez neprijetnega vonja je kot nalašč za ljubitelje četveronožcev, ki si zaradi premajhnega stanovanja v bloku ne morejo privoščiti večjega psa. Če pobrskamo po preteklosti te pasme, lahko domnevamo, da je poreklo jazbečarja silno staro in sega približno 2000 let pred našim štetjem. Pri izkopavanju staroegipčanskih predmetov so na desnem bregu Nila namreč našli kipec psice, ki s svojimi kratkimi nogami in zleknjenim trupom precej spominja na jazbečarja. Edina večja razlika so le pokončni uhlji.

Ne glede na to pa velja danes jazbečar za nemško pasmo. Ime »Dachshund« ali bolj splošno »Teckel« ali »Dackel« se pojavlja že v 16. in 17. stoletju. Od takrat so s skrbno selekcijo in zrejo nizkonogih goničev vzgojili samostojno pasmo, ki je dobila svoje uradno priznanje leta 1840. Prvi klub ljubiteljev jazbečarjev je bil ustanovljen v matični deželi leta 1888.

Pasma se je hitro širila po Evropi in že leta 1926 je bil tudi v Ljubljani ustanovljen Klub ljubiteljev jazbečarjev in terierjev (KLJT), ki še danes pod imenom Klub ljubiteljev psov jamarjev skrbi za pravilno zrejo ter lovsko uporabnost vseh psov jamarjev.

Oglejmo si še pasemske znake, ki jih standard določa za jazbečarja. Podolgovata, klinasta glava se od vseh strani enakomerno zožuje proti smrčku črne ali rjave barve. Zobovje mora biti popolno in daje škarjast ali kleščast ugriz. Uhlji plosko padajo ob licu in so na koncu lepo zaokroženi. Vrat je primerno dolg in suh, brez podvratka, na tilniku rahlo vzbočen. Prednje noge so skoraj ravne, nikdar zavite navzven. Oprsje je močno, gledano od spredaj oblo. S strani gledane prsi segajo do polovice podlakti. Trebuh je zmerno pritegnjen, hrbet pa kolikor mogoče raven. Ledje je polno in mišičasto, križ dolg in nekoliko poševen. Stegna so močna in dolga. Rep nosi pes vodoravno ali poševno navzdol. S svojo stojo mora jazbečar pokrivati čimveč prostora.

Pri tej pasmi so dovoljene vse barve, od bele, prek rumene, jelenje rdeče, čokoladno rjave pa vse do črne. Pri belem ali črnem jazbečarju so obvezni »čreslovinasti« ožigi na gobcu, nad očmi, po nogah in pod prvo tretjino repa. Tako razlikujemo enobarvne, dvobarvne in končno marogaste oz. progaste jazbečarje. Zadnji so, vsaj pri nas, zelo redki.

Velika priljubljenost jazbečarja je vodila zrejo te pasme v devet različic: tako jih razlikujemo najprej po dlaki, potem pa še po velikosti. Kratkodlaki, ostrodlaki in dolgodlaki jazbečarji se po velikosti delijo še na normalen tip, na pritlikavce in na kunčarje. Prvi so največji in tehtajo okrog 9 kg. Drugi dve različici delimo po prsnem obsegu: pri pritlikavcu ta ne sme presegati 35 cm, pri kunčarju pa ne 30 cm. Kratkodlaki in ostrodlaki jazbečar sta ostala predvsem lovska psa. Dolgodlakec pa je zaradi svoje čudovite dolge in valovite dlake prišel skoraj izključno v športne roke, kjer se njegove odlične lovske zasnove iz roda v rod izgubljajo. Isto lahko rečemo tudi za pritlikavca in kunčarja.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekPtice pevke – slovo od gnezda
Naslednji članekMorski akvarij pri nas doma
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.