Deli s prijatelji
Jerebika

Okrasne rastline, ki jih gojimo zaradi jagodasto oblikovanih rdečih plodov, so precej številne, kar ni presenetljivo, če se spomnimo, kako nas razveseli pogled na bogato obloženo drevo v poznem poletju in kako vedno znova presenečeni obstanemo pred vejo, polno rdečih jagod, ki moli iz snežne odeje. Bodika, panešplje, ognjeni trn so le nekatere bolj pogoste, vsekakor pa ima med njimi jerebika posebno mesto. 

Jerebika (Sorbus aucuparia) je namreč pravo drevo in zraste tudi do 15 m visoko. Maja nam ponuja številna bela socvetja, vendar jo v tem najbolj cvetočem mesecu marsikdo prezre. Saj je takrat toliko pisane lepote v naravi okoli nas.

Zato pa se ji oddolžimo že avgusta, ko jo hote ali nehote moramo občudovati, saj prav zato, ker je visoka, že od daleč pritegne našo pozornost.

Prav zaradi drevesne oblike jo radi sadimo v drevorede, česar za prej omenjene okrasne rastline ne moremo trditi. Posebno sveža zamolkla barva listja le poudarja lepoto živo rdečih plodov, ki ne zorijo ločeno, temveč so na drevesu razporejeni v skupinah in so zato še bolj opazni.

Čisto navadno, domače gozdno drevce je to, vendar tako milo, nežno in lepo, da ni naključje, da postaja vedno bolj pogosto v urejenih vrtovih. Za jerebiko je prav značilno, da lahko dopolni še tako občutljivo celoto eksot, popestri bivalni prostor na vrtu ali pa krasi okolico kmečke hiše.

Jerebika pri oblikovanju zelenic

Pri oblikovanju javnih zelenic pa ima prav poseben pomen, npr. ob novih cestah, kjer si zaradi zahtev sodobnega prometa (nevarnost sence oziroma poledice, vpliv korenin na cestišče itd.) ne moremo privoščiti večjih dreves, ozelenitev samo s trato oziroma pokrovnimi grmovnicami pa je le nekoliko enolična in nenaravna.

Jerebika
Jerebika

O skromnosti jerebike ni potrebno izgubljati odvečnih besed. Je pač prebivalec gozdov in se bolje počuti, če ima na voljo več svetlobe, prilagodi pa se različnim rastiščem.

Tudi visoko v hribe rine, torej se mraza sploh ne boji in jo vse premalo uporabljamo ob ureditvi počitniških hišic, kjer si z izjemo macesna in rušja velikokrat ne znamo izbrati ustreznega sadilnega materiala in se žal pogosto spomnimo le srebrne smreke.

V zadnjem času že tudi po naših vrtovih srečujemo tako imenovano užitno ali moravsko jerebiko (Sorbus aucuparia moravica) z večjimi plodovi, ki imajo poseben kiselkast okus in so izredno bogati vitamina C.

Ne smemo pa te zvrsti zamenjati z že od nekdaj znanim skoršem (Sorbus domestica), ki ima tudi velike užitne plodove, vendar so le ti rdečkasti samo na sončni strani.

Skorš je samoraslo drevo sončnih kraških gozdičev, vendar tudi dobro prenaša mraz.

Najnovejši mali oglasi