Deli s prijatelji
Kompost
Kompost

Kompost je mešanica snovi, ki se med seboj dopolnjujejo ali izključujejo. Te snovi moramo znati pomešati tako, da ustvarimo razmere za čim boljšo fermentacijo: ustrezno vlažnost, zračenje in ravnovesje med ogljikom in dušikom. V članku sem vsako snov zaznamoval s tremi črkami:

  • G = groba (omogoča zračenje kompostnega kupa)
  • D = drobna
  • S = suha
  • V = vlažna
  • C = bogata z ogljikom
  • N = bogata z dušikom

Ko delate preglednico, kaj vse je v vašem kompostu, morajo biti zastopane vse črke. Na primer: slamo (G, S in C) moramo uravnovesiti s snovjo D, V, N, denimo s travo, pokošeno s kosilnico. Če hočete imeti dober kompost, morate torej izbirati med številnimi snovmi, ki jih imate na voljo. Ko izberete snovi, jih morate znati primerno pomešati med seboj. Ne pozabite, da beseda »kompost« pomeni »dati skupaj«.

Iz abecednega seznama se boste poučili, katera snov spada na kompostni kup in katere so njene dobre in slabe lastnosti.

Blato: snov, ki jo dobimo pri čiščenju jarkov, močvirij in jam, vsebuje nekaj koristnih elementov (D, V, N).

Cvetice (uvele): D ali G, V, N.

Človeški izločki: v nekaterih deželah množično gnojijo s človeškim blatom. Četudi je to zelo učinkovit način, moramo priznati, da z zdravstvenega stališča s tem tvegamo marsikaj: človek navsezadnje prenaša bolezni in zajedavce. Skrbeti moramo, da so ciklusi mikrobov in drugih patogenih organizmov res pretrgani. Toplota, ki nastaja v kompostnem kupu, je pri tem zelo pomembna: noben patogeni organizem (gliva, bakterija, glista, zajedavec) ne preživi, če je več kot uro izpostavljen temperaturi 55 do 70 °C.

Tudi časovni dejavnik je pomemben: nobena izmed najpomembnejših bolezenskih klic ne preživi v zemlji ali v kompostnem kupu dlje kot šest mesecev. Samo jajčeca gliste Ascaris lahko preživijo v zemlji več kot sedem let. Kompostni kup je nekakšno čistilo snovi, ki jih zamešamo vanj. Boj med vsemi živimi bitji, ki živijo v njem, se konča s propadom tistih, ki živijo na račun človeka, živali in rastlin. Skratka, človeške izločke lahko primešate v kompost, vendar z dvema pogojema:

  • da se pri tem omejite na družino ali skupnost, ki se hrani z istega vrta;
  • da skrbno in dolgotrajno kompostirate.

Enako velja za izločke domačih živali (mačk, psov), ki tudi vsebujejo patogene klice (D, V, N).

Hlevski gnoj: je najboljša sestavina komposta, ker hkrati vsebuje ogljik (slama ali druga stelja) in dušik (iztrebki). Konjski, ovčji in kunčji gnoj (pravimo mu »topli«) spodbudi fermentacijo pri višji temperaturi, prav nasprotno kot kravji in prašičji gnoj. Najbolj hranljiv je gnoj, ki mu pravimo »suhi«: kozji, ovčji, kunčji.

Zelo koristno je, če kompostu dodamo vsaj malo hlevskega gnoja, ki učinkuje podobno kot kvas. Izogibajte se hlevskemu gnoju, ki prihaja iz industrijske reje, kjer uporabljajo antibiotike (perutnina) (G + D, S + V, C + N).

Iglavci: smreka, jelka, macesen, bor itd. Če imate veliko vej iglavcev, jih kompostirajte posebej in jih porabite za mulčenje jagod in malin (G, S, C).

Kavna usedlina: enaka sestava kot pri hlevskem gnoju (D, S ali V, C + N).

Koprive: so eden najboljših »akterjev« v kompostnem kupu.

Korenovke in gomoljnice: peteršilj, zelena, pesa itd. ne spadajo v kompost, če jih poprej ne zdrobimo, ker v kupu rajši odženejo, namesto da bi se razgradile (G, V, N).

Kosti: če jih ne boste drobno zmleli, jih boste nespremenjene našli v kompostu še po nekaj letih. Vsebujejo veliko fosforja.

Kovine: skrbno pazite, da v kompostni kup ne bo zašel noben žebelj, zaponka ali šivanka. Kljub temu priporočam za delo s kompostom čevlje z debelim podplatom ali škornje, nikakor pa ne hodite okoli bosi.

Krpe: samo krpe, ki so popolnoma naravnega izvora in niso pobarvane (bombaž, platno, volna, svila, juta), sodijo v kompost (G, S, C in N pri volni in svili).

Lepenka: v kompost jo lahko vključite v majhnih količinah. Če ugotovite, da slabo razpada, jo odstranite s kupa (tedaj namreč vsebuje fungicidno snov). Izogibajte se plastificiranih, spetih in pobarvanih lepenk (G, S, C).

Les: v kompost ga vključite le, če ste ga poprej zdrobili, sicer bo še po nekaj mesecih tak, kakršnega ste ga dali v kompostni kup (G, S, C).

Lesni pepel: je pravzaprav mineralno gnojilo (bogato s fosforjem, pepeliko, apnom in oligo elementi) in ne snov za kompost. Če potresemo nekaj lopat pepela po kupu, s tem nevtraliziramo preveliko kislost, ki nastaja pri fermentaciji.

Listje: tega vrtnarju zagotovo ne manjka. Za kompostiranje je najboljše listje, ki vsebuje tako ogljik kot dušik in ki ni preveliko: listje jelše, jesena, lipe. Uporabimo lahko tudi liste hrasta, breze, javora, jablane in bukve, četudi bodo dlje časa razpadali. Listi platane in kostanja so bolj žilavi, vendar razpadejo, če jih razrežemo s kosilnico in primešamo pokošeni travi (G, S, C ali N + C).

Lubje: Zdrobljeno lubje je lahko del kompostne mešanice. Zatira nekatere rastlinske bolezni (Phytophtora ali koreninska plesen, Pythium ali padavica kalčkov) in gliste (nekatere vrste so škodljive) (G, S, C).

Lupine (jajčne, lupine polžev in školjk): mikroorganizmi jih sicer težko napadejo, v neapnenčastih tleh pa so vir zalog kalcija za daljši čas; zdrobite jih.

Lupine orehov, lešnikov itd.: niso posebno koristne, vendar jih ne odsvetujemo (G, S, C).

Mah: revna snov, vendar dobro vsrkava vlago (G + D, S, C).

Minerali: naravni fosfati, glina, zdrobljena kreda, apnenec, skratka vsa naravna gnojila lahko v manjših količinah dodamo v kompostni kup. Kompost bogatijo s hranilnimi snovmi (fosfor, magnezij, kalcij itd.), uravnavajo kislost, nekateri med njimi pa pomagajo zadrževati snovi, ki hlapijo.

Olupki: kolikor je mogoče se izogibajte olupkom uvoženega sadja, ki je bilo škropljeno, da bi se bolje ohranilo.

Komposta tudi rajši ne onesnažujte z olupki krompirja, ki je bil škropljen proti kaljenju. V kompost ne dajajte

celih in ne razrezanih gomoljev. Ko odženejo, lahko okužijo vaše kulture s plesnijo (G ali D, V, N).

Ostanki hrane: da, razen kosti, ki ne spadajo v kompostni kup, ker ostanejo še dolgo časa nespremenjene (D, V, N).

Papir: v kompost lahko vključite ovojni in časopisni papir, če le ni tiskan z barvnimi črnili (ki vsebujejo težke kovine). Navadno tiskarsko črnilo ni škodljivo: vsebuje samo ogljik. Boljši papir razpada počasneje kot slabši. Predmete iz celuloze, vate, papirnate robčke itn. lahko vključimo v kompost (D, S, C).

Perje: je odlično za kompost, ker je bogato z dušikom (G + D, S, N).

Perutninski iztrebki: gnojilo, bogato z dušikom, ki ga zmerno lahko uporabljamo neposredno ali pa ga vključimo v kompost med snovi, ki jim primanjkuje tega elementa (D, S ali V, N).

Plastika: moramo se je izogibati, zlasti tam, kjer ni tako očitna (plastificirana lepenka).

Pleveli: kompostirajte jih, kadar nimajo semen. Opozoriti pa moram, da se veliko semen skrivaj pritihotapi v kompost, zlasti semena majhnih plevelov (poljski jetičnik, kurja črešnjica itd.), ki vzklijejo brž, ko kompost raztresete. Tej nadlogi se izognete, če kompostni kup premečete zgodaj. Trdožive plevele (pirnica, osat, slak, plazeča zlatica) pred kompostiranjem najprej dobro posušimo na tleh (še bolje na žičnati mreži) (G + S, V + S, N + C, glede na čas sušenja).

Prah: domači prah ne spada v kompost, ker vsebuje veliko sintetičnih snovi. Če pa kdaj vendarle zaide v kompost, ni preveč narobe.

Praprot: praproti ni težko dobiti; ker je bogata z minerali (zlasti s pepeliko) in ker varuje rastline pred boleznimi, vsekakor sodi v kompost. Nabiramo jo lahko suho ali zeleno, vendar je sveža bolj bogata z dušikom (G + D, S + V, C + N).

Sadne tropine: ne vsebujejo veliko mineralov, so pa bogate s sladkorji in so energetska hrana za mikroorganizme v kompostu; vplivajo na kislost v kompostnem kupu (D, V, N)

Seno: lahko kompostiramo pokvarjeno, fermentirano seno, ki ni več primerno za živalsko prehrano. Velikokrat vsebuje seme travniških rastlin, ki rado vzklije, ko potresemo kompost (G + D, S, C + N).

Slama: ena najboljših absorbcijskih snovi za kompost. Raje jo kupite na manjših posestvih, ki se ukvarjajo z rejo in imajo svoj hlevski gnoj. To je zagotovilo, da ne boste skupaj s slamo kupili tudi herbicidov, ki zanesljivo ne sodijo v kompost. Ovsena slama je najbolj bogata z minerali (G, S, C).

Steklo: enako kot kovine.

Šota: je draga in jo rajši uporabite drugod.

Trava, pokošena s kosilnico: imenitna snov, ki je ne smete zavreči. Vpliva na zvišano temperaturo v kupu (D, V, N).

Urin: tekočina, bogata z dušikom in drugimi minerali, ki je za uporabo v vrtu sicer ne priporočam, pač pa z njo zalivajte kompost.

Veje: zdrobljene lahko vključimo v kompost. Če niso zdrobljene, jih lahko kompostiramo posebej, če jih izdatno navlažimo – namočimo v vodo – (G, S, C).

Volna: organsko gnojilo, bogato z dušikom, ki lahko zboljša kompost. Uporabite stare vzmetnice, ostanke surove volne (D, S, N).

Vrtnine, ostanki z vrta: so pogosto podlaga vsega komposta;

plodovke, korenovke, stebla belušev: niso uporabne, če niso zdrobljene (G + D, V ali V + S, C + N);

nadzemni deli (korenček, pesa, repa, redkev itd.), listi (radič, zelena solata, zelje): odlični za kompost (D, V, N);

paradižnikova stebla (steblo + listi + plodovi) kompostiramo posebej, ker paradižniku ugaja kompost, sestavljen iz lastnih odpadkov.

P o z o r !
V kompostni kup ne vključujemo rastlin, ki so jih napadle bolezni, ki jih je težko nadzorovati: večina bolezenskih klic med kompostiranjem propade, bodisi zaradi temperature (45 do 60 °C navadno zadošča) in konkurence ter učinka »antibioze« z drugimi mikroorganizmi. Večina virusov propade nekaj dni po tem, ko odmrejo rastline, ki so bile njihovi gostitelji. V tem primeru naj kompostiranje traja vsaj šest mesecev.Kompostu ne škodijo ostanki kultur, ki so jih napadle navadne bolezni: krompirjeva plesen, rja na zeleni, oidij itd. V kompost pa ne smete vključiti paradižnikovih stebel, ki jih je napadla bakterijska uvelost paradižnikov, in ne zeljnih kocenov, ki prenašajo črno listno pegavost.

Povprečna sestava svežega hlevskega gnoja

Vlažnost Dušik (N) Fosfor (P2O2) Pepelika (K2O)
% % % %
Konj 66 0,5-0,7 0,2-0,3 0,7
Govedo 75 0,3-0,6 0,1-0,3 0,3-0,7
Prašič 75 0,4-0,6 0,2-0,6 0,4-0,6
Kunec 58 0,5 1,2 0,5
Ovca 65 0,8 0,2-0,5 0,3-0,9
Koza 64 1,0-1,5 0,2-0,6 0,3-1,0
Perutnina 75 0,6-3,0 1,2-1,4 0,5-0,6