Deli s prijatelji
Kaki in vitamini
Kaki in vitamini

Jeseni pogosto vidimo ob stenah hiš v Primorju drevesa, ki se šibijo pod težo okroglih oranžnih plodov. Ti plodovi se imenujejo kaki. So lep okras, pozneje pa dajo okusno sadje z mnogo sladkorja in vitaminov.

Za toplejše lege in okoliše Primorja je kaki zelo hvaležno drevo, ker je zelo rodovitno. Njegova domovina so dežele daljnega vzhoda, Japonska in Kitajska, kjer ga gojijo v velikem obsegu. Drevo kakija je od 4 do 8 metrov visoko. Razmnožujemo ga s semenom in cepljenjem ali pa z zrelimi potaknjenci. Ker kaki razvija redko krošnjo in visoko deblo, je obrezovanje omejeno na zadrževanje oziroma krajšanje in zniževanje voditeljic vrha in ogrodnih vej. Zaradi teže plodov bi se slabotna krona lahko polomila.

V kasnejših letih je potrebno od časa do časa pomlajevanje in odstranjevanje izrojenih ter spodrezovanje visečih vej. Kaki rodi vsako leto, zato zahteva rodovitno in redno gnojeno zemljo. Proti boleznim je odporen, nevarna pa mu je kakijeva muha, ki povzroča predčasno odpadanje in propadanje plodov. Plod kakija ima obliko paradižnika, je pa bolj mesnat in vsebuje le malo pečk. V času drevesne zrelosti od septembra do konca oktobra je meso trdo in trpko in zato neužitno. Plodovi postanejo užitni šele potem, ko se zmehčajo in jih je možno jesti z žličko. Tedaj se škrob spremeni v sladkor, svetla barva kožice in mesa pa postane temnejša.

Kaki in vitamini

Užitno zreli plodovi vsebujejo okrog 15% sladkorja ter vitamine A, B in C.

Pri nas so razširjene številne sorte, drobne in debeloplodne, težke od 150 do 400 gramov, odvisno od porekla, ter sorte brez pečk z izrazito oranžno rumeno barvo.

Okusni in lepi kaki
Okusni in lepi kaki

Okusni in lepi kaki

V jeseni in v začetku zime veliko ljudi kupuje kaki. Vsi hočejo le tiste brez pečk, mehke, velike, kar pa je največkrat nemogoče. Vedeti moramo, da so razširjene različne sorte te sadne vrste in je velikost sadežev sortna lastnost. Vedeti tudi moramo, da je kakijev plod zelo občutljiv za udarce in pritisk, zato je nujno, da jih vozimo na trg še trde, posebej v bolj oddaljene kraje. Kupec jih lahko sam umedi in pospeši umeditev.

Kakijevo drevo zraste od 6 do 8 m visoko. Prva leta počasi napreduje, po petem letu pa se razraste in tudi pridelki so veliko večji. Dvajset let stara drevesa, ki so sajena posamič, dajo tudi 200 kg sadja. Kaki požene korenine takoj pod površino. Kakijevo drevo razvije krošnjo, ki je naravna piramida. S starostjo se les zveriži in izrodi, zato moramo drevesa pomlajevati. Ta sadna vrsta ima izredno sposobnost obnavljanja lesa. Če odrežemo vejo, bo iz bližnjih brstov pognalo tudi do 30 mladik, od katerih najlepšo in najmočnejšo pustimo, ostale pa odrežemo. Kaki zelo pogosto požene zelo dolge spodnje veje. Ker je kakijev les izredno krhek, je nevarnost, da se veje zlomijo pod težo pridelka. Zato je priporočljivo, da že pri vzgoji mladega drevesa vzgojimo spodnje veje nekoliko navzgor, sicer jih moramo kasneje podpirati. Zaradi krhkega lesa ne smemo plezati po vejah, saj se 10 cm debela veja zlomi kot bi bila trhla. Sadeže obvezno obiramo z lestvijo. V deželah z intenzivnimi nasadi si pri obiranju in rezi pomagajo s samohodnimi dvigali.

Brsti so različni

Pri kakiju poznamo tri vrste brstov. Lesni brsti, ki skrbijo za nastanek novih poganjkov, se skrivajo po vsem drevesu. Običajno je terminalni brst – to je brst na koncu veje – lesni brst. Posebno izraziti so lesni brsti pri mladih drevesih. Poznamo pa še listne brste, iz katerih nastanejo listi in cvetne brste, ki so skriti tik nad listnimi. Tako se razvijejo cvetovi v pazduhi listov. Na rodni veji so ponavadi cvetni brsti od četrtega lista naprej. Za kaki je značilno, da rodi na novem, enoletnem lesu, ki je zrasel iz dveletnega – kot vinska trta ali breskev.

Cvetovi so eno in dvospolni

V pazduhi lista so 2 do 3 cvetni brsti, le redko najdemo samo enega. Za to sadno vrsto je značilno, da so lahko dvospolni, enospolni in mešani cvetovi na enem drevesu. Zato poznamo drevesa z naslednjimi cvetovi: samo moškimi, samo ženskimi, samo dvospolnimi, ženskimi in moškimi, dvospolnimi in ženskimi, dvospolnimi in moškimi, dvospolnimi, ženskimi in moškimi.

Za gojenje so primerne le rastline z ženskimi cvetovi, ker le-ti redno rodijo. Če je v nasadu ženskih rastlin rastlina z moškimi cvetovi in se cvetovi oplodijo, se razvijejo plodovi s semeni. Takih plodov je na drevesu veliko in so zelo drobni; imajo pa to prednost, da jih lahko uživamo še trde. Plodovi brez semena nastanejo iz ženskega cveta brez oploditve. Ti so veliko debelejši, vendar jih je tudi manj. Za trg pa so primerni le debelejši plodovi, zato so pomembne samo ženske rastline. Kakijevi cvetovi so na videz neprivlačni. Zanimivi pa so za čebele, ki najdejo v njih bogato pašo.

Plodovi različnih oblik in velikosti

Če kaki trpi sušo, bodo plodovi drobni, zato je priporočljivo poletno namakanje. Plodovi so na kratkih pecljih zelo trdno zraščeni z vejo. Zaradi krhkega lesa neredko pri obiranju zlomimo vejo, kar pa pomeni izgubo rodnega lesa za naslednje leto. Zato obiramo tako, da plod v roki najprej zavrtimo in odtrgamo, priporočljivo pa je obiranje z rezanjem pecljev. Plodove naj bi obirali, ko vsebujejo največ sladkorja, to je od sredine oktobra do konca novembra, kar pa je odvisno od posamezne sorte. Vsebnost sladkorja v plodu je pogoj za sladkost mesa. Navadno je v dozorelih plodovih več kot 16 % sladkorja. Največ je glukoze in fruktoze, pri nekaterih sortah zasledimo še zelo malo saharoze.

Zorenje plodov

Plodove obiramo še trde predvsem zaradi transporta. Taki plodovi so navadno še zelo trpki in neužitni in moramo počakati do umeditve, ko izgubijo tanin. Na trgu je veliko povpraševanja prav po mehkih, zrelih kakijih, le-te pa bi morali prevažati in prodajati izključno v paletnih zabojčkih s perforiranimi vložki. Lahko pa kupci sami poskrbijo za hitrejšo umeditev. Če damo kakije v shrambo skupaj z jabolki, se bodo plodovi kakija umedili v nekaj dneh. Dovolj je razmerje 1 jabolko : 9 kakijev. Umeditev je posledica plinov, ki jih izločajo jabolka. Le-ti delujejo na kaki podobno kot etilen, ki ga v deželah z intenzivnim pridelovanjem uporabljajo v te namene. Tam imajo tako imenovane etilenske peči, kamor spravijo pridelek in ga po treh dneh odpošljejo na trg. V petih do šestih dneh take plodove že lahko uživamo, sicer pa se kaki brez pospeševanja umedi v 45 do 65 dneh in več, kar je odvisno od temperature, ki je v prostoru. Znano je tudi, da se kaki prej umedi v nekoliko toplejših prostorih.

Številne sadne sorte

Tej sadni vrsti pripada 100 žlahtnih sort, torej takih, ki jih ponekod gojijo na večjih površinah, domnevajo pa, da je vseh sort več kot 1000. Kjer to sadje intenzivneje pridelujejo, so vzgojili številne nove sorte, ki imajo boljše lastnosti kot stare sorte. To sadje intenzivno pridelujejo predvsem na Japonskem in Kitajskem ter v Ameriki in deloma v Italiji, zato so tudi imena raznih sort iz teh krajev. V svetu najbolj cenijo sorte s samo ženskimi cvetovi, torej tiste, ki obrodijo plodove brez semena. Te sorte so vzgojili že na Daljnem vzhodu, nekaj pa so jih vzgojili v ZDA.

Sorta fuyu
Kaki – sorta fuyu

Sorta fuyu

Sorta fuyu ima srednje velik plod, ki je dolg približno 5,5 cm in debel 6 cm; je nekoliko ploščat s štirimi brazdami vzdolž ploda. Kožica je rdeče oranžna, meso je oranžno z veliko progami, ki so nekoliko svetlejše barve. Sorta dozori v drugi polovici novembra, ima pa to pozitivno lastnost, da je plod užiten, ko še ni popolnoma umeden. Običajno imajo 1 do največ 3 semena.

Sorta hachiya
Kaki – sorta hachiya

Sorta hachiya

Plod sorte hachiya je večji kot prejšnji, saj meri v dolžino 8 do 8,5 cm, v širino 7,5 do 8 cm. Je nekoliko podolgovate oblike. Kožica je svetlo oranžne do rdeče barve, plod pa je na videz zelo privlačen. Meso je rumeno, z nekoliko temnimi progami v njem. Plod je užiten, ko je popolnoma umeden. Tedaj je zelo sladek in okusen; dozori konec oktobra. Plodovi ne vsebujejo semen.

Sorta tamopan
Kaki – sorta tamopan

Sorta tamopan

Sorta tamopan spada med najbolj rodne in razvije izredno velike plodove, včasih tehta plod več kot 0,5 kg. Dolgi so 7,5 cm, široki pa 12 cm in izrazito ploščate oblike. Kožica je oranžno rdeča, meso pa je svetlo, rumeno oranžne barve. Meso je užitno le popolnoma umedeno, tedaj pa je izredno sladko. Plodovi so brez semen; dozorijo v novembru. Plod ima značilno obliko s črto. Kot zanimivost: na Kitajskem prodajajo plodove te sorte po dvakratni ceni ostalih sort.

Sorta tanenashi
Kaki – sorta tanenashi

Sorta tanenashi

Sorta tanenashi obrodi nekoliko koničast plod, ki je dolg 8 cm in debel 7 do 7,5 cm. Kožica je svetlo rumena do oranžna, meso je svetlo rumeno, vendar manj sočno od drugih sort. Sladki plodovi so zelo okusni. Dozori konec oktobra ali v začetku novembra. Plodovi so brez semen.

Sorta twentieth century
Kaki – sorta twentieth century

Sorta twentieth century

Plodovi sorte twentieth century so srednje veliki, dolgi 6 do 6,5 cm, debeli pa do 8 cm. Plod doseže težo do 250 g. Kožica je temno rdeče barve, zelo podobne kot paradižnik. Kožica je zelo debela in gladka. Meso je oranžno rdeče in je v zrelosti kot žele, zelo sočno in odličnega okusa; ima 2 do 4 semena. Dozori konec novembra. Plodove lahko uživamo, ko še niso popolnoma dozoreli, tako kot pri sorti fuyu.

Sorta costata
Kaki – sorta costata

Sorta costata

Sorta costata obrodi stožčast plod, ki je dolg 6 cm, debel okoli 5,5 cm in ima 4 brazde vzdolž plodu. Kožica je rumene do oranžne barve. Meso je pri plodovih brez semena in svetlo rumeno, če vsebuje semena, je okoli semen nekoliko temnejše. Plod je užiten le popolnoma umeden; tedaj je zelo sladek in okusen.

Sorta hyakume
Kaki – sorta hyakume

Sorta hyakume

Plodovi sorte hyakume – so veliki, saj merijo 6 do 8 cm. Kožica je svetlo rumena, na pogled manj privlačna. Meso je nekoliko temnejše, bolj oker barve. Plod s semeni je užiten še trd in je zelo sladek, če pa ne vsebuje semen, ga moramo umediti. Dozoreva nekoliko pozneje kot sorta hachlya.

Vse te in še veliko drugih sort gojijo v deželah, kjer kaki uspeva, v intenzivnih nasadih. Sorte, ki jih dobimo v naših trgovinah, so različne in pomešane med sabo, ker nimamo sortno čistih nasadov. Kmetje, ki kaki obirajo za prodajo, imajo največkrat le nekaj dreves. Plodove v skladišču običajno pomešajo med sabo.

Kaki je zaradi svoje lepe krošnje, temno zelenih listov in obilo sence ter oranžno obarvanih plodov v pozni jeseni zelo lepo okrasno drevo. Na splošno velja, da je pri nas kaki primeren samo za toplo sredozemsko podnebje. Kaki lahko pridelujemo za trg, v okras pa je to drevo mogoče zasaditi povsod, kjer najnižja zimska temperatura ne pade za dalj časa pod -20° C. Kjer uspeva breskev, lahko posadimo tudi kaki. Kot zanimivost naj omenim, da so na Kitajskem našli kakijeva drevesa na področjih, kjer zimska temperatura niha od -20° C, včasih pa namerijo tudi do -38° C.

Pri nas te sadne vrste škodljivci in bolezni ne napadajo, zato je ni potrebno škropiti. V prvih letih moramo poskrbeti za vzgojo ustrezne krošnje. Drevo posadimo na taka mesta, kjer potrebujemo senco, če pa posadimo več dreves skupaj, imamo v jeseni prekrasen vrt.