Deli s prijatelji
Gnojenje sadnega drevja

Vprašanje, kako gnojimo sadnemu drevju, zahteva izčrpen odgovor. Sadno drevje je večletna rastlina z globokim koreninskim sistemom. Zato moramo vedeti kje, v kateri globini in kolikšnem obsegu se razprostirajo korenine sadnega drevja in kako hitro prodirajo posamezna gnojila v zemljo. Za prehrano sadnega drevja ne skrbijo debele osnovne korenine, ki izhajajo iz koreninskega vratu, temveč tanke ali kapilarne korenine, ki so v globini 20 do 40 cm na obodu drevesne krošnje ali nekoliko zunaj nje.

Odrasle strnjene nasade, kjer se korenine razpredajo že pod celotno površino, gnojimo enakomerno po vsem sadovnjaku. Če je v sadovnjaku mlado sadno drevje ali drevje, ki raste posamično, gnojimo le drevesne kolobarje.

Kolobarjev obseg je odvisen od starosti drevesa in meri od 0,5 do 2 m. Pri mladem sadnem drevju gnojimo celoten kolobar, pri starejšem sadnem drevju, za katerega vemo, da v bližini debla ni razvitih drobnih srkajočih lasastih koreninic, pa gnojimo le pas pod krošnjo ali nekoliko zunaj nje.

Gnojila so v zemlji različno topna in različno hitro prodirajo v globlje plasti zemlje.

Dušična gnojila so lahko topna in hitro prodirajo v globino, kjer se zaradi izpiranja kmalu izgubijo. Zato dušičnih gnojil ni potrebno vnašati v globlje plasti zemlje. Zadošča, da plitvo obdelamo pognojeno površino.

Fosforna gnojila so v zemlji zelo težko topna in zelo počasi prodirajo v globlje plasti. Zato jih vdelamo čim globlje v zemljo.

Kalijeva gnojila so laže topna in prodirajo v zemljo precej hitro, odvisno od kakovosti zemlje; v težkih tleh prodirajo počasneje, v lahkih hitreje.

V tleh, ki so bogata s kalijem in fosforom je dovolj, če gnojimo le toliko, kolikor hranljivih snovi je drevo med letom porabilo za prirast in pridelek. V takih nasadih gnojimo površinsko in gnojilo plitko zadelamo v zemljo s klinasto ali krožno brano, kultivatorjem ali pa ga ročno plitko zakopljemo.

V revnih zemljah, kjer fosfora in kalija primanjkuje v vsej globini, ju dodamo čim bliže aktivnim srkajočim lasastim koreninam.

Težko topna gnojila zadelamo v globlje plasti zemlje v trdnem ali še bolje v tekočem stanju, tako da gnojimo v brazde, jarke, luknje ali raztopljeno gnojilo injiciramo s posebnimi talnim, injektorji.

Gnojenje v brazde je primerno predvsem v strnjenih nasadih oziroma v nasadih, kjer so drevesa sajena v vrsti.

Pod krošnjo dreves naredimo s plugom nekaj brazd v razdalji tričetrt metra. Število brazd je odvisno od velikosti krošnje. V brazde natrosimo gnojila in jih poravnamo.

Paziti pa moramo, da ne zaorjemo pregloboko, ker lahko poškodujemo korenine. V zatravljenih nasadih vdelamo gnojila v globlje plasti zemlje strojno s podbrazdnim rahljačem, ki travno rušo prereže, gnojilo pa spusti v določeno globino.

Če nasada ne orjemo, izkopljemo ob obodu krošnje do 15 cm globok jarek, v katerega natrosimo gnojilo in nato jarek zadelamo.

V nestrnjenih travniških nasadih gnojimo v luknje, ki jih naredimo z lesenim ali železnim drogom, svedrom ali lopato. Globina luknje je odvisna od globine korenin. Luknje naredimo v enem ali več krogih po obodu krošnje, tako da je na vsak kvadratni meter 4 do 6 lukenj.

Gnojenje je učinkovitejše, če je zemlja vlažna ali če kmalu po gnojenju dežuje. Dež namreč gnojilo spere v globino in ga raztopi.

Učinek gnojenja je hitrejši in boljši, če gnojimo v luknje s tekočimi gnojili. Da dodamo v luknjo čim več tekočega gnojila, naredimo najprej z motiko jamico in šele nato v njej luknjo. Primerno je tudi, če namesto luknje skopljemo ob obodu krošnje v obliki žarkov ozke jarke in vanje nalijemo tekoče gnojilo.

Delo je hitrejše, če uporabljamo za gnojenje s tekočimi gnojili posebno pripravo, imenovano talni injektor, s katerim vnašamo gnojilo do globine 35 cm.

Injektor je priključen na motorno škropilnico in pod pritiskom vbrizgava tekoče gnojilo v zemljo. Zabodemo ga v zemljo vsaj enkrat na kvadratni meter. Gnojilo se v zemlji razleze in seže do vseh koreninic.

Tekoča gnojila pripravljamo iz gnojil, ki se lahko topijo in ne dajejo usedlin. Z dušičnimi in kalijevimi gnojili pri tem ni težav, fosforna gnojila pa se težko topijo in puščajo precej usedline. Izmed fosfornih gnojil je najbolj topen in zato za tekoča gnojila najbolj primeren superfosfat.

Koncentracija tekočih gnojil ne sme presegati 10%. Kot tekoča gnojila sta uporabni tudi gnojnica in gnojevka, ki ju razredčimo z vodo. Da je gnojenje z gnojnico popolnejše, ji na 100 litrov dodamo 2 kg superfosfata.

Založno gnojenje je vnašanje težko topnih fosfornih in kalijevih gnojil v globlje plasti zemlje, kjer je večji del korenin. Za založno gnojenje je najprimernejši čas tedaj, ko pripravljamo zemljo za sajenje, ko rigolamo ali kopljemo jame.

Fosforna in kalijeva gnojila dodajamo v globino 40 – 60 cm, kjer so korenine sadnega drevja. Količine potrebnih fosfornih in kalijevih gnojil določamo na podlagi kemičnih talnih analiz ali okvirnih norm, prirejenih za srednje slabo preskrbljena tla s fosforom in kalijem.

En ha površine pognojimo z 20 do 30 q Thomasove žlindre in 10 do 20 q patent kalija ali 7 do 10 q kalijevega sulfata.

Pri sadnem drevju lahko izvajamo osnovno, dopolnilno in korekturno gnojenje, ki pa so med seboj časovno ločena. Katero izmed teh vrst gnojenja bomo uporabili v sadovnjaku, je odvisno od potreb sadnega drevja.

Sadno drevje potrebuje največ hranilnih snovi spomladi, ko začne drevje brsteti in še ni sposobno prehranjevanja preko listov, ter ko se razvijajo plodovi.

Da bi zadostili zahtevam sadnega drevja, opravimo osnovno gnojenje že jeseni ali zgodaj spomladi s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Hkrati s fosfornimi in kalijevimi gnojili dodamo v jeseni del topnih dušičnih gnojil, kakršna sta amonsulfat in apneni dušik. S tem zagotovimo sadnemu drevju, tedaj ko brsti, dovolj hranilnih snovi.

Preostali del dušičnih gnojil kot osnovno gnojenje pa dodamo spomladi pred brstenjem. Kdaj opravimo osnovno gnojenje – jeseni ali spomladi – je odvisno od zemlje.

V težkih zemljah je gnojenje uspešnejše, če ga opravimo že jeseni, medtem ko je v lažjih zemljah uspeh gnojenja boljši, če gnojimo šele spomladi.

Dopolnilno gnojimo z lahko topnimi dušičnimi gnojili, kot so KAN, čilski soliter ali norveški soliter po cvetenju, ko že lahko ocenimo pridelek.

Kadar pričakujemo obilno letino, bomo dopolnilno gnojili z okrog 300 kg/ha dušičnih gnojil, medtem ko bomo dopolnilno gnojenje opustili, če pričakujemo manjši pridelek.

Za dopolnilno gnojenje je zelo primerna tudi gnojnica. Korekturno gnojenje s hitro delujočimi dušičnimi gnojili opravimo, če med vegetacijo ugotovimo, da je bil odmerek dušičnih gnojil pri osnovnem in dopolnilnem gnojenju premajhen.

Korekturno gnojenje z do 200 kg dušičnega gnojila na ha ali močno razredčeno gnojnico opravimo najkasneje do konca junija, ker bi poznejše gnojenje z dušikom neugodno vplivalo na dozorevanje plodov in lesa.

Za dopolnilno in korekturno gnojenje je primerno tudi foliarno gnojenje ali gnojenje na list z 0,6 do 1 % raztopine ureje ali drugim foliarnim gnojilom, ki ga lahko dodamo škropivom ob škropljenju proti boleznim in škodljivcem.

Ker je pri nas vedno težje dobiti enostavna gnojila, si pomagamo s kompleksnimi gnojili. Za sadno drevje uporabimo specialno sadjarsko mešanico, ki vsebuje N:P:K: Mg:B v razmerju 7:10:18:1:1.

Ker potrebujemo na 1 ha sadovnjaka 1000 do 1500 kg sadjarske mešanice, ki jo potrosimo običajno jeseni, to pomeni, da pognojimo 1 ha sadovnjaka s 70 – 90 kg na 1 ha čistega dušika (N), 100 do 150 kg/ha fosfora (P2O5), 180 – 240 kg/ha kalija (K2O), 10 – 15 kg/ha magnezija (MgO) in 10 – 15 kg/ha bora (B).

S to količino dušika v glavnem zadostimo celotnim potrebam sadnega drevja po dušiku. Ker se pri jesenskem gnojenju del dušika izgubi, je ugodneje, če količino sadjarske mešanice razporedimo tako, da z njo osnovno in dopolnilno gnojimo: 1/3 mešanice dodamo jeseni, 2/3 pa spomladi.

Tako preprečimo izgubo dušika, za fosfor in kalij pa čas gnojenja ni tako pomemben, ker je njuno prodiranje v zemljo počasno.

Sorodna iskanja:

  • Sadno drevje
  • Sajenje sadnega drevja
  • Sadna drevesa
  • Gnojenje sadnega drevja
  • Sadno drevje v vrtu
  • Gnojenje vrta
  • Sajenje sadnih dreves
  • Sadno drevo
  • Saditev sadnega drevja
  • Kdaj sadimo sadno drevje
  • Drevje
Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekSrčnolistna svetilnica – Ceropegia Linearis Ssp. Woodii
Naslednji članekMelonar iz Bahije – Melocactus Bahiensis
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.