Deli s prijatelji
Hortenzije
Hortenzije

Med hortenzijami je mnogo vrst v raznih barvah. Bele sorte preidejo kaj pogosto v rožnate, teže jih je prebarvati v modro barvo. To se posreči brez težav pri rožnatih in rdečih žlahtnih sortah, vendar le v tleh, ki so humozna in kisla. Najbolj razširjena je vrtna ali latasta, zlasti velecvetna hortenzija (Hydrangea paniculata Grandiflora) z izključno sterilnimi (neplodnimi) cvetovi. Zanjo ni značilno le belo latasto socvetje, ampak tudi dlakavost poganjkov, cvetnih pecljev in listnih žil. Bela cvetna barva se kaj pogosto prebarva v rožnato, pač glede na jakost talne kislosti. Če se cvet ne prebarva v rožnato, ampak v modro, potem je to žlahtna ali lončna hortenzija. Tudi žlahtna hortenzija ima velik in bel ali moder cvet. Ker poganjki, peclji in žile nimajo dlačic, govorimo tudi o goli hortenziji. Žlahtna hortenzija (Hydrangea macrophylla) ima zelo velike (macrophylla), široko jajčaste in nazobčane liste. Zastopana je z mnogimi vrstnimi sortami.

V vrtnarijah so razširili predvsem naslednje, iz Holandije uvožene sorte: Bodensee (rdečkasta), Enziandom (bleščavo rdeča), Holstein (rožnata) in Lemmenhof (nežno roza). To so znane sorte, ki so odlične za prebarvanje v modro. Modro barvo dosežemo le v zelo kisli in humozni prsti (listovka, vresovka in šotnica) ter z zalivanjem z amonijakovim galunom. Rastline je treba 4 tedne, preden zacvetijo, dvakrat na teden zalivati s 3 do 5 promilno raztopino (3 do 5 g na liter vode). Zalijte jo močno in prodorno, da bo zemlja v območju korenin zadosti prepojena z galunovo raztopino. Če uspeh ni popoln, je v tleh železo netopljivo vezano, kar spoznamo na zunaj po bledo zelenih listih. Kar velja za sobne ali lončne hortenzije, velja tudi za vrtne.

Nekatere hortenzije so v izvirni barvi že tako nenavadno lepe, da jih sploh ne prebarvamo; od belih sodita semkaj znani sorti Soeur Therese in Mme Em. Maullierre. Ravno tako ne prebarvamo nekaterih izrazito rdečih sort, kot so temno rdeče Atlantic in visoko rdeče Alpengluhen. Navedel sem le sorte, ki so pri nas razširjene, seveda pa jih je mnogo več.

Na dvoriščih graščin in starih kmečkih hiš naletimo včasih na zelo zanimivo vzpenjavo hortenzijo (H. anomata ssp. petiolaris), ki prekriva zid do 3 metre na visoko. Na to višino spleza s pomočjo zračnih ali prijemnih koreninic. Dober spoznavni znak so rdeče rjave veje, na katerih se skorja lušči v trakovih. Cvet je bel.

Poznamo še drevesasto hortenzijo (H. aborescens). Ta vrsta je pri nas redka, navadno jo zastopa v sterilni obliki – Sterilis. Zlahka jo spoznamo po gosto dlakavih listih in kobulih. Cvete v velikih belih kobulih. Cvete sorazmerno dolgo (večina junija – julija), pogosto dalj kot latasta, ki cvete celo tja do septembra, najdalj cvete malo znana ščetinasta hortenzija (H. involucrata).

Naj omenim še hrastnolistno (H. quercifolia), ki je za nas nova. Cvet se pojavlja od junija do septembra, spočetka je bel, pozneje rožnat. Listni in cvetni pecelj sta polsteno dlakava, enako spodnja listna ploskev; jeseni so listi rdeče prebarvani. Zaradi hrastu podobnih listov je le malo podobna hortenzijam.

Vse hortenzije, torej vrtne in lončne, zahtevajo humozna in kisla tla ter obilo vode in izdatno, popolno gnojenje (NPK). Že ime hydrangea (grško ime) pove, da gre za rastlino, ki rabi mnogo vode. (Hydrangea iz hydor – voda in angos – posoda). Sobne oziroma lončne hortenzije zalivamo tudi s tekočimi gnojili (cvetal,…), vrtne pa z mineralnimi (NPK 7-10-18-1-1); lahko jih tudi potrosimo (jeseni) okoli grma. Zelo priporočljivo je gnojenje in humificiranje z znanimi šotnicami. Uporabna je tudi razredčena gnojnica ali kurjakovka.

Hortenzija ima cvetne brste vrh enoletnih poganjkov, zato je napačno, če jih krajšamo. Goste grme moramo preredčiti, torej izrezati predvsem šibke in slabo razvite poganjke. Lončne hortenzije vzgajamo tudi na eno steblo in en cvet ali pa na tri, torej izrežemo ravno tako vse odvečne poganjke in izrastke. Pri vrtnih puščamo več cvetnih poganjkov, vendar ne preveč, ker je sicer posamezni cvetni lat (kobul) premajhen. Hortenzije so ponavadi zdrave, lahko jim rumenijo listi (kloroza). Nekatere sorte so občutljive za palež. Ozelenitev cvetnih listov je sortno pogojena, lahko je tudi virozne narave; takšnih rastlin ne jemljemo za razmnoževanje. V rastlinjakih napada sobne hortenzije zlasti trips. Zanesljivo ga zatremo le z euparenom v električnih evaporatorjih, ki pretvarjajo sredstvo v strupene hlape.

Sorodna povezava:

Sorodna iskanja:

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekMleček v sredozemskem okolju
Naslednji članekAzaleja in njena oskrba po cvetenju
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.