Deli s prijatelji

Presajanje sobnih rastlin je vsakoletno delo, ki se ga vsak ljubitelj najbolj boji. Prav zaradi strahu pred tem neprijetnim delom odlašamo, dokler moremo. To pa ni dobro za rastline, ki tudi hočejo neke vrste red, prav tako kot ljudje. Zato je najbolje, da se sprijaznimo s tem, da bomo morali rastline presaditi, in presadimo jih ob pravem času. Ta pravi čas pa je marec, saj takrat počiva večina rastlin. Tako bodo manj trpele kot kasneje, ko že rastejo. Presajanje je namreč za vsako rastlino težka »operacija«, zato pazimo, kako ravnamo, saj bosta od tega zelo odvisna njihova rast in cvetenje.

Pri tem igra pomembno vlogo zemlja, kot rastiščna podlaga za rastline. Zemlja je rastlinam opora, hkrati jim daje vse potrebne hranilne snovi, ki jih potrebujejo za rast in razvoj.

Številne rastline, ki jih dandanes vzgajamo za okras stanovanj, rastejo v svoji domovini v povsem drugačnem okolju. Tako rastejo nekatere kot epifiti po drevju, druge skoraj na samem pesku ali pa v globoki zemlji. Zato jim moramo tudi mi omogočiti kar najbolj podobne razmere, kot so jih imele v naravi. Tako ne smemo saditi epifitnih rastlin v težko zemljo, saj so vajene rasti v rahli. Rastline bi kmalu propadle. Zato je prav, da vsak ljubitelj ve, od kod so rastline doma in v kakšnih razmerah uspevajo. Ne pozabimo torej pred vsakim presajanjem osvežiti našega znanja.

Zemlja za sobne rastline

Za presajanje sobnih rastlin pripravljamo zemljo iz naslednjih prsti:

  • kompostnice
  • ruševke
  • vrtne zemlje
  • ilovke
  • listovke
  • igličevke
  • vresovke
  • štorovke
  • šote

Le te delimo na težko, srednje težko in lahko zemljo.

Za težko zemljo štejemo ilovko. Ta je zelo zbita in hladna in je sama neprimerna za vzgojo rastlin. Uporabljamo jo le kot dodatek v manjših količinah. Dodajamo jo posodovkam, kot so oleandri, lovor in druge, ali starejšim rastlinam: fikusu, filodendronu. Pred uporabo jo dobro predelamo, jo osušimo in zrahljamo. Izpostavimo jo soncu in mrazu čez zimo, da dobro premrzne in razpade v grudice. Nato jo presejemo, in tako je pripravljena za mešanje z drugo zemljo. Ruševko, vrtno zemljo in kompostnico štejemo k srednje težkim zemljam.

Kompostnica je izmed vseh prsti najbolj znana in je tudi najboljša po kakovosti in količini hranilnih snovi. Uporabljamo jo pri večini sobnih rastlin, saj je zelo bogata s hranilnimi snovmi. Dobimo jo tako, da kompostiramo vrtne in kuhinjske odpadke. Kompostiranje traja tri leta. Med tem časom premečemo kup najmanj trikrat, ob vsakem premetavanju mu dodamo še nekaj nitrofoskala. Razpadanje komposta pospešimo, če dodamo gnojilo KAN ali ureo. Kup mora biti v senci in vseskozi vlažen. V suši ga zalivamo, da lepo razpadejo vse organske snovi. Kompostnica ima pH 6,0 – 7,0.

Ruševka je prst, pridobljena na podoben način kot kompostnica, le da kompostiramo travno rušo, ki jo narežemo na travniku v 5 do 8 centimetrov debelih plasteh. Kup napravimo v senci in tako, da rušo zlagamo narobe. Na vsakih nekaj plasti damo plast govejega gnoja; da pospešimo razkrajanje, pa dodamo še 3 kilograme apna na vsak m3 komposta. Kompost dozori v 2 do 2,5 letih, če ga vsaj dvakrat premečemo. Ruševka je zelo bogata s hranilnimi snovmi in je nepogrešljiva pri vzgoji nageljnov, pelargonij, primul, asparagusa in drugih rastlin. Njen pH je 7,0 – 8,0. Ker je domača poraba ruševke navadno premajhna, da bi si doma pripravljali kompost, jo navadno nadomestimo s krtinko. Le ta ima mnogo manj hranilnih snovi, zato jo mešamo z dobro preperelo gnojevko, da jo obogatimo.

Vrtna zemlja je bogata s hranilnimi snovmi, posebno če je bila dobro gnojena. Uporabljamo jo kot dodatek drugim prstem za razne enoletnice in posodovke. Lahko nadomesti tudi ruševko. Njen pH je navadno 6,0 – 7,5. Gnojevka je s hranilnimi snovmi najbogatejša, zato jo uporabljamo samo za dodajanje k drugim prstem, saj bi rastline, posajene v samo gnojevko, propadle.

Dobimo jo s kompostiranjem govejega gnoja. Kup napravimo v senci, podobno kot pri drugih kompostih. V suši ga zalivamo. Sproti odstranjujemo plevel, ki se razrašča po površini. Da se ne izsuši preveč, kup prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Vsaj dva krat ga moramo premetati. Gnojevka je uporabna takrat, ko se gnoj spremeni v zemljo. Vsebuje vse potrebne hranilne snovi in ima nevtralno reakcijo, pH 6,5 – 7,5.

Med lahko zemljo štejemo listovko, igličevko, štorovko in šoto.

Listovka je na drugem mestu, takoj za kompostnico, glede uporabe v vrtnarstvu. Pridobivamo jo s kompostiranjem listja ali z nabiranjem v gozdu. Če jo nabiramo v gozdu, odstranimo vrhnjo plast še nepreperelega listja. Naslednje plasti so že uporabne. Pred uporabo jo še presejemo, da odstranimo večje kose in korenine plevelov.

Listovka vsebuje veliko humusa, manj pa hranilnih snovi. Pri vzgoji zahtevnejših rastlin, kot so begonije, kalateje, krotoni, praproti in epifitne rastline, je prav listovka nepogrešljiva. Sicer pa ima nekoliko kislo reakcijo pH 0,5 do 6,5.

Igličevko nabiramo v borovem gozdu ali kompostiramo borove iglice, storže in drobnejše vejice. Je zelo prepustna in jo uporabljamo za azaleje in epifitne rastline. Je kisla in ima pH 4,5 – 6,0.

Vresovka je podobno kot druge prsti iz omenjene skupine zelo rahla. Uporabljamo jo  predvsem za vzgojo tistih rastlin, ki potrebujejo kislo zemljo. To so azaleje, kamelije, orhideje in razne druge epifitne rastline. Vresovka ima kislo reakcijo in pH 4,0 do 4,5. Dobimo jo v gozdu, kjer raste vresje in borovničevje.

Štorovka je prst, ki jo dobimo iz strohnelih štorov. Dobimo jo v gozdu. Tudi ta ima kislo reakcijo pH 4,5 – 5,5. Uporabljamo jo predvsem za epifitne rastline, kot so bromelije, orhideje in božični kaktusi.

Šota je zadnja leta prav nepogrešljiva v sodobnem, torej tudi sobnem vrtnarstvu, ker je zelo zračna, topla in dobro drži vlago. Šota ima kislo reakcijo pH 3,5 – 4,5. Pri nas se dobi več vrst šote, in sicer poljska, madžarska in ruska šota. Poljaki pošiljajo poleg navadne še gnojeno. Ta je bogata z vsemi potrebnimi hranilnimi snovmi, navadna šota pa vsebuje le malo hranilnih snovi.

Dandanes uporabljamo šoto za mešanje z drugo zemljo, za številne rastline, ki zahtevajo rahlo in zračno zemljo. Ne dodajamo je le tistim rastlinam, ki zahtevajo težko, zbito zemljo, in tistim, ki imajo občutljive korenine, da rade segnijejo, če imajo preveč vlage. Takšne so krizanteme in nageljni.

Dandanes pa naše trgovine ponujajo že tovarniško pripravljene zemlje. To ni nič drugega kot šota, obogatena s hranilnimi snovmi.

Pesek dodajamo zemlji kot dodatek, ker omogoča zračnost. V ta namen največ uporabljamo kremenčev pesek, ki ne vsebuje kalcija. Apnenčast ni priporočljiv, ker številne rastline slabo prenašajo kalcij.

V zadnjem času nadomeščamo presek s perlitom. Le ta ima podobno lastnost kot pesek, rahlja zemljo, poleg tega je toplejši od peska. Prav zaradi teh lastnosti je vse bolj iskan.

Pri pripravljanju mešanice zemlje za presajanje posvečamo pozornost tudi talni reakciji. Se pravi, da ugotavljamo, kakšna je zemlja: ali je kisla, bazična ali nevtralna. Večina rastlin dobro uspeva v nevtralni, nekatere pa le v kisli zemlji. Zato je priporočljivo, da si oskrbite trak za preskušanje pH.

Posode za rastline

Pri presajanju sobnih rastlin imajo posode zelo pomembno vlogo. Še do nedavna smo uporabljali izključno glinaste posode. Razširjeno je bilo mnenje, da v drugih rastline ne bodo dobro uspevale. To so pokazali tudi poskusi. Izkazalo pa se je, da tega ni bila kriva posoda, temveč napačna oskrba. Dandanes imamo na voljo različne posode iz najrazličnejših materialov.

Presajanje sobnih rastlin in velikost posode

Za rastline pa je bolj pomembna velikost posode kot material, iz katerega je izdelana. Zato pazimo, da pri presajanju vzamemo le 2 do 3 centimetre večjo od prejšnje. Nikakor ni priporočljivo, da jih sadimo v večje posode, saj veliko posodo korenine le težko prerastejo, med tem časom pa se zemlja zakisa in postane za rast neprimerna.

Nove posode iz gline čez noč namočimo v vodo, da se dobro napijejo. Če so iz drugega materiala, ki ni porozen, to ni potrebno. Če uporabljamo stare posode, je priporočljivo, da jih pred uporabo razkužimo. To napravimo tako, da jih najprej dobro operemo, potem pa polijemo z vrelo vodo.

Kako presajamo

Ko smo pripravili ustrezno zemljo in posodo, začnemo presajati. Z eno roko primemo lonček, z drugo rastlino, tako da je steblo med kazalcem in sredincem. Nato udarimo z robom lončka ob trši predmet, da se rastlina lepo izlonči, in odstranimo zgornjo plast zemlje, ki pokriva korenine. Pri tem pazimo, da jih ne poškodujemo. Na dnu koreninske grude previdno odstranimo črepinjo. Damo jo v novi lonček in dno prekrijemo z nekoliko zemlje. Rastlino postavimo v lonček, tako da je na sredi. Z eno roko jo držimo, z drugo pa jo obsujemo z zemljo. Potem jo z obema palcema zatlačimo okrog, da bo stabilno usidrana v posodi.

Tako ravnamo, če so korenine zdrave. Če pa so poškodovane ali nagnite, najprej odstranimo vse poškodovane oziroma nagnite korenine. Pustimo le zdrave, nato rastlino posadimo.

Po presaditvi rastline temeljito zalijemo, da bodo čim manj občutile presajanje in bodo čim prej začele rasti.

Najnovejši mali oglasi