Deli s prijatelji
Rebutia marsoneri
Kaktusi niso zahtevne rastline, zato so vse bolj razširjeni in domove krasijo z lepim cvetjem.

Marsikdo se je začel zanimati za kaktuse in ima že nekaj začetnih vrst. Napak je, če menimo, da lahko uspešno gojimo kaktuse le v rastlinjaku. Prav tako jih imamo lahko tudi v dnevni sobi. Res je, da v ogrevanem rastlinjaku rastejo kaktusi hitreje, dalj časa in v ugodnejših razmerah, vendar pa je tudi dnevna soba ali kak drug prostor v hiši prav tako primeren za rast in cvetenje kaktej.

Za gojitelja in zbiralca začetnika priporočam kakih 20 do 25 vrst, ki niso preveč zahtevne v gojitvi in cvetenju.

To so:

  • Echinopsis tubiflora,
  • Echinopsis aurea,
  • Astrophytum myriostigma,
  • Chamaecereus silvestrii,
  • Notocactus ottonis,
  • Notocactus tabularis,
  • Notocactus rutilans,
  • Hamatocactus setispinus,
  • Gymnocalycium baldianum,
  • Gymnocalycium denudatum,
  • Gymnocalycium quehlianum,
  • Mammillaria bocasana,
  • Mammillaria gracilis,
  • Mammillaria wildii,
  • Mammillaria rhodantha,
  • Mammillaria prolifera,
  • Rebutia minuscula,
  • Rebutia marsoneri,
  • Rebutia senilis,
  • Cephalocereus senilis,
  • Cleistocactus strausii,
  • Phylocactus ackermanii,
  • Zygocactus truncatus

Vse kakteje lahko dobite v društvu kakteistov Slovenije. Navedene kakteje niso zahtevne glede vzgoje in ko nam te dobro rastejo, lahko še vedno nadaljujemo z manj zahtevnimi ali pa se odločimo za vzgojo težjih vrst. Najbolje je dobiti 2 do 3 letne rastline, ker se takšne še lahko prilagajajo novim razmeram, pa tudi drage niso.

Če dobimo star kaktus, ga s težavo prilagodimo novemu okolju, vlagi, zraku in toploti. Mlajše rastline so bolj prilagodljive in tudi v rasti niso zahtevne. Zapomnimo si, da je vsak začetek težak in ne bodimo razočarani, če bomo izgubili kak kaktus, ker si bomo hkrati pridobili nove izkušnje o negi in gojitvi.

Naj opozorim začetnike in tiste, ki že imajo nekaj kaktej, da je brez pomena začeti zbirati kaktuse v kakšnih lepih ornamentnih posodah iz porcelana, bakra ali v okrasnih lončarskih izdelkih. Čeprav bi bili morda kaktusi v takih posodah videti bolj privlačni in zanimivi, pa bi po drugi strani kmalu začeli umirati zaradi slabega izsuševanja zemlje in odtekanja vode. Vedno moramo upoštevati, da imamo rastline v sobi in ne na neposrednem soncu.

Vsadimo jih v večje ali manjše posode in lončke. Zelo primerna so korita iz stiroporja, v katera vsadimo do deset kaktej. V sobi so videti takšne posode lepše, kot pa 30 plastičnih lončkov. Če se odločimo za večje posode, damo na dno najprej 2 – 3 cm debelo plast večjih koščkov kremenčevega peska in opečnega drobirja. Ta plast bo reševala kakteje pred veliko vlago. Ko smo to naredili, posadimo rastline v mešanico zemlje, na vrh pa damo okrog kaktusov ponovno plast kremenčevega peska.

Ta služi zato, da voda hitro odteče s površine in da vratovi kaktusov niso dalj časa mokri, sicer bi po večkratnem zalivanju zgnili.

Zalivajmo vedno po potrebi, raje manj, kot preveč! Zemlja, v katero bomo sadili, mora biti dobro prepustna, ker je v dnevnem prostoru izhlapevanje vode počasnejše kot na soncu. Naredimo si mešanico, ki naj sestoji iz naslednjih delov (tabela spodaj).

Kje naj imamo v sobi kaktuse

Najboljše mesto je okenska polica na južni ali vzhodni strani. Tu imajo kaktusi dovolj svetlobe, toplote ¡n zraka za svojo rast. Nekatere vrste, kot Epiphyllum, Zygocactus, rastejo dobro tudi na zahodni ali severni strani.

Temperatura na južnem oknu naj bo poleti 18 do 29° C. Pozimi, ko kaktusi počivajo, ne sme biti preveč toplo. Če sobo kurimo, jih moramo takoj prenesti v hladnejši prostor, sicer bi kaktusi začeli rasti v času mirovanja.

Pri preveliki toploti se korenine izsušijo, če pa jih zalijemo, bi kaktusi začeli rasti in bi nam prav gotovo spomladi ali v zgodnjem poletju propadli. Večina vrst najbolje prezimi pri temperaturi 6 – 10° C. Spomladi pa jih prenesemo nazaj na prostor, kjer jih bomo imeli čez poletje.

Preden bomo razširili zbirko, moramo dobro poznati lastnosti gojitve osnovnih vrst. Ko spoznamo, katere vrste nam najbolje cvetijo in rastejo, se lahko kasneje odločimo za gojitev le ene ali dveh vrst.

Stara preperela ilovka ali vrtna zemlja 10 delov
Bukova listavka ali star, dobro preperel gnoj 10 delov
Kremenčev pesek s premerom manj kot 1 cm 10 delov
Večji kremenčev pesek s premerom nad 1,5 cm 1 del
Opečni drobir 4 dele
Ogljeni drobir 4 dele