Deli s prijatelji
Kamnokreči Saxifraga oppositifolia
Kamnokreči - Saxifraga oppositifolia

Kamnokreče poznajo predvsem ljubitelji alpskih rastlin, planinci z nekaj posluha za rastlinski svet in njim podobni. Kamnokreči so večinoma rastline za sončne in precej sušne skalne razpoke, toda drugim spet bolj prija senca in vlažno ozračje osoj.

Kamnokreči – raznovrstna botanika

Kamnokreči so samo eden izmed številnih rodov v botanični družini krečnic, ki ji drugače pravimo Saxifragaceae. V to družino sodi lepo število rodov, za katere bi povprečni vrtičkar gotovo iskal pripadnost kje drugje. Zato pa botaniki sem razvrščajo med drugimi tele rodove: Astilba, Bergenia, Deutzia, Heuchera, Hydrangea ali hortenzija, Philadelphus ali skobotovec, in seveda rod, po katerem ima družina ime – Saxifraga ali kamnokreč. Vse to so trajnice ali grmovnice, toda tako različnih lastnosti in videza, da jih na prvi pogled res druži le učena sistematična razdelitev. V resnici imajo marsikaj skupnega kljub raznovrstni oblikovnosti in različni uporabnosti v vrtu.

Po veljavnem poimenovanju je že samo v znanem Zandrovem besednjaku rastlinskih imen navedenih 66 vrst kamnokrečev. Tudi Mala flora Slovenije navaja tretjino tega števila. Tako močno zastopstvo kamnokrečev pri nas pa ni več zanemarljivo! Zato še tembolj zaslužijo, da vsaj nekatere spoznamo, čeprav vseh gotovo ne bo mogoče, ker jih v hladnejših krajih obeh zemeljskih polobel raste kar nekaj čez 300 vrst. Vse kamnokreče bomo spoznali po petštevnem dvojnem cvetnem odevalu ter desetih prašnikih, četudi se cvetni listi od vrste do vrste po obliki precej razlikujejo in čeprav so listi še tako različni.

Razvrstitev v sekcije

Podobno kot nekatere druge obsežne in za vrtnarstvo pomembne rastlinske rodove (Lilium, Iris, Primula) razvrščamo po oblikovnih značilnostih in podobnih gojitvenih zahtevah tudi kamnokreče v več sekcij. Strokovna literatura navaja vsaj osem sekcij, ki imajo tale imena:

Porphyrion, Kahschia (predpomladni kamnokreči), Euaizoonia (kamnokreči s srebrastimi listnimi rožicami), Dactyloides (mahovnati kamnokreči), Trachyphyllum, Nephrophyllum, Robertsonia ter Díptera. Taka razdelitev se občasno dopolnjuje in spreminja. Za manj zahtevne bo zadoščala preprosta in praktična razdelitev na mahovnate kamnokreče, na kamnokreče z majhnimi listnimi rožicami, na take z velikimi listnimi rožicami ter take, ki jih ne moremo uvrstiti v nobeno od teh treh skupin. Iz prve sekcije je pomemben nasprotnolistni kreč, ki samoniklo raste tudi po Julijskih in Kamniških Alpah, toda prijajo mu predvsem vlažen grušč, melišča in skalovje. Vrsta ima strokovno ime Saxifraga oppositifolia in je zelo razširjena v polarnih krajih; poleg tega jo srečujemo tudi v gorstvih bliže ekvatorja (Alpe, Apenini, Sudeti, Karpati, Rodopsko gorstvo), kjer sega do 3500 metrov visoko in je zadovoljna tako z apnenčasto kot s kislo podlago. Zato je v vrtu nezahtevna in prilagodljiva. Posebno lepe škrlatno rdeče cvetove ima sorta ‘Splendens’.

V sekciji Kabschia je za vrt pomemben prav tako pri nas samonikli burserov kamnokreč (S. burserana) z več sortami s cvetjem bele ali svetlo rumene barve. Tudi S. grisebachii je doma na Balkanu in je upoštevana vrtna rastlina z do 15 cm visokimi cvetnimi stebli in rdečim cvetjem. Obe vrsti imata za sekcijo značilne drobne liste v listni rožici; ker sta blazinaste razrasti in zrasteta v višino le nekaj centimetrov, sta kot nalašč za zasajanje skalnih razpok in okrasnih posod na sončnem mestu.

Dolgolistni kamnokreč (Saxifraga longifolia)
Dolgolistni kamnokreč (Saxifraga longifolia) je doma v Pirenejih ter ga gojimo v skalnih razpokah apnenca, in sicer na senčni strani. Nove rastline je treba vzgojiti iz semena. Velike listne rožice so na steni obrnjene navzdol; manj težav je s križancem ’Thumbling Waters’, ki je od enega izmed staršev (S. lingulata) podedoval lastnost, da razvija stranske poganjke, ki se tudi po cvetenju lepo razvijajo.

Cvetje kamnokrečev iz sekcije Euaizoonia lahko uporabimo celo za rezanje. Značilni so jezičasti in lopatičasti listi, ki so pogosto združeni v precej velike listne rožice. Pravi velikan je S. Iongi folia, ki ima do 15 cm velike rozete in do 70 cm visoko cvetno steblo z belimi cvetovi. Žal je to vrsto mogoče razmnoževati le s semenom. Sicer pa je za vrste iz te sekcije značilno, da po cvetenju odmrejo rozete, iz katerih je pognalo cvetje. Zato pa pri večini skrbijo za razmnoževanje »mladički« na daljših ali krajših živicah, ki se razraščajo na vse strani. Skorjasti kamnokreč (S. crustata) ima značilno ime zaradi izločkov apnenca na listih; nekaj podobnega je opaziti tudi pri hostovem kamnokreču (S. hostii) in še pri nekaterih drugih iz te sekcije. Pri kamnokrečih z mehkimi in nekoliko na mah spominjajočimi listi moramo biti v vrtu previdnejši. Če se koreninska gruda popolnoma presuši ali je preveč sonca, lahko to rastlinam škoduje.

Zato pa se na primerno vlažnem ali polsenčnem mestu razvijejo bujne blazinice, ki so spomladi do zadnje pedi prekrite z belimi, rožnatimi ali rdečimi cvetovi. Posebno cenjene so sorte, ki sodijo v skupino križancev S. arendsii. Prav uporabni sta tudi S. caespitosa in S. trifurcata.

Med vsemi drugimi kamnokreči, ki so bolj zadovoljni s senco kot s soncem, velja omeniti S. umbrosa, ki v senci razvije goste temno zelene blazinice, iz katerih se dvigajo nekako 30 cm visoka stebla z drobcenimi cvetovi. S. sarmentosa je bolj znana kot judeževa brada in je lončnica, toda znan je tudi prezimno trdni klon, ki se prav tako neutrudno širi z živicami kot sorodnik v stanovanju ali steklenjaku. Občasno srečamo vrsto S. geum, ki ima lepo oblikovane in vzorčaste liste, ob tem pa je prav tako prezimno trdna.

Kako do sadik

Gotovo sodijo kamnokreči po večini med manj občutljive vrtne rastline. Pri tem je nekaj izjem, toda to pravega ljubitelja ne sme prestrašiti. Nekoliko teže si je priskrbeti sadike. Še kaj veliko bolj preprostega je včasih težko dobiti, kaj šele nekaj povsem določenega, kot je npr. kakšna prav lepa sorta kamnokreča. Pri nas imajo ljubitelji v svojih vrtovih marsikdaj tudi take vrste in sorte, ki jih ne ponuja nobena vrtnarija. Povprašajte torej tam, kjer vidite kaj lepega, kar vam je bilo morda doslej znano le iz literature. Poskusite lahko tudi v kakšnem botaničnem vrtu, kjer morda včasih lahko odstopijo posamezno sadiko. Nazadnje poženejo tudi sadike, ki jih prinesete domov s potepa po nižjih in višjih vršacih ožje in širše dežele. Kamnokreči se med seboj zlahka križajo, zato je pri vzgoji iz semena mogoče pričakovati vsa mogoča presenečenja. Seme je zelo drobno in zato bodo uspešni le najbolj pazljivi in skrbni vrtnarji. Pri veliki večini kamnokrečev je dovolj izdatno razmnoževanje z zarodnimi rozetami oziroma potaknjenci. Če želimo ohranjati sortne lastnosti tudi pri potomstvu, je nujno vegetativno razmnoževanje.

Sorodna povezava:

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekPoprovke v stanovanju – Peperomia
Naslednji članekGinko – lepo drevo značilne rasti
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.