Deli s prijatelji
Ahayeria Bochikei
Ahayeria bochikei je v nasprotju z večino drugih vrst karacinidov izrazito »teritorialna« riba. V akvariju najmočnejši osebek pogosto terorizira vse druge pripadnike iste vrste.

Karacinidi (slovenskega imena za te ribe nimamo) naseljujejo tropske vode Afrike in Južne Amerike ter toplejše predele severnoameriškega kontinenta. Glede na prostranost bivališča predstavnikov te družine lahko sklepamo, da so posamezne vrste zelo različne, tako po velikosti kot po obliki. Merijo lahko vsega dva centimetra pa do metra in pol, oblika pa se spreminja od podolgovato iglaste do bočno močno sploščene. Velike vrste seveda niso primerne za gojenje v akvariju, toda večina drobnih karacinidov, ki živijo v majhnih rekah in potokih, je nadvse ljubkih v akvariju.

Čeprav zanimanje za te drobne ribice v zadnjih letih pojema zaradi novih vrst predvsem iz družine ostrižnikov, so karacinidi še vedno pravi »aristokrati« akvarijskega sveta in spet pridobivajo nekdanjo popularnost, predvsem zaradi svoje majhnosti, prelepih barv, zanimivih oblik in nenazadnje zaradi dobrega prilagajanja različnim življenjskim razmeram.

Od drugih družin, predvsem nekaterih vrst krapovcev, s katerimi jih neizkušeni akvaristi kaj radi zamenjajo, se karacinidi razlikujejo po dveh značilnostih: po majhni plavuti tolščenki, ki je med hrbtno in repno plavutjo, in pa po tem, da imajo na čeljustih zobe, kar pa je seveda malo teže ugotoviti. Posamezna vrsta ima lahko obe značilnosti ali pa le eno samo, zato teh dveh posebnosti nikakor ne gre jemati kot edini ključ za ugotovitev določene vrste, pač pa le kot prvi pripomoček.

Večina karacinidov se hrani z vsem, le da je dovolj majhno; so vsejedci (omnivori), najdemo pa tudi izrazite rastlinojedce in seveda hude roparje – le kdo še ni slišal za piraje. Pri večini vrst je spol zelo težko določiti in se razlike pokažejo šele s spolno zrelostjo – samice se namreč napolnijo z ikrami, kar se kaže kot odebelitev na trupu, medtem ko so samci tanjši in ponavadi krajši od samic. Pri nekaterih vrstah so razlike med spoloma jasno vidne zaradi različno oblikovanih in obarvanih hrbtnih plavuti.

Karacinidi in neonke

Sedaj pa spoznajmo še nekaj najznačilnejših in najbolj razširjenih predstavnikov te zanimive družine. Le kdo še ne pozna čarobnih rdeče modro zeleno svetlikajočih se »draguljev« iz temnih voda južnoameriških pragozdov – neonk (Paracheirodon innesi) in rdečih neonk (Cheirodon axelrodi). Tudi kresnička (Hemigrammus erythrozonus), žalovalka (Gymnocorymbus ternetzi), prištela (Pristella maxilliaris), šerpa (Hyphessobrycon callistus) in ornatus (Hy. ornatus) niso neznane širšemu krogu akvaristov. Najštevilnejša rodova sta Hemigrammus in Hyphessobrycon, drugi pomembnejši rodovi pa so še: Copella (Copeina) Megalamphodus, Metynnls, Micralestes, Moenkhausia, Nematobrycon in Thayeria.

Če hočemo ustvariti karacinidom ustrezne življenjske razmere v naših akvarijih, moramo na kratko spoznati njihovo naravno okolje. Večina vrst prihaja iz zelo mehkih in kislih pragozdnih voda. Vzroki za takšne lastnosti vode so predvsem v ugodni geološki sestavi tal, obilnem deževju in veliki množini organskih snovi – razpadajoče listje, korenine, drevesno lubje itn. Med deževno dobo potoki, reke in jezera zelo narastejo. Povečana količina kisika v vodi spodbuja ribe k večji aktivnosti. Na razpadajočem organskem drobirju, ki ga dež spira v narasle vode, se razvijejo množice infuzorijev, s katerimi se hranijo razni drobni rakci in ličinke žuželk, ki se pojavijo v velikih množinah. Vse to je odlična hrana ribam, ki se kmalu začno drstiti v velikih skupinah. Brez dvoma je precej iker in mladic žrtev lastnih staršev, preživele pa se hranijo z infuzoriji in drobnimi rakci ter zelo hitro rastejo.

Zdaj pa preidimo k ureditvi akvarija za karacinide in skušajmo čimbolj natančno ponazoriti naravne razmere. Voda naj bo mehka do srednje trda – od 4 do 10 trdotnih stopinj, s temperaturo od 22 do 26 stopinj C. Organske snovi nam bo uspešno nadomestila šota, vstavljena v filter, tropska deževja pa občasne menjave stare akvarijske vode s svežo, vnaprej pripravljeno vodo enake kakovosti – torej mehka in rahlo kisla (pH okoli 6,5). Akvarij naj bo čim večji – vsaj 100 litrov, čeprav bodo v njem plavale majhne ribice. Karacinidi so namreč dobri plavalci, zato naj imajo dovolj prostora. Temu prilagodimo tudi dekoracijo.

Karacinidi - Črne neonke
Karacinidi so tudi črne neonke (Hyphessobrycon herbertaxelrodi) ki jih je laže razmnoževati kot pa njihove sorodnice »navadne« in rdeče neonke, ki še vedno sodijo med t. i. »problematične ribe«.

Rastlin naj ne bo preveč – le v kotih in zadaj naj bo večja gošča, da se imajo ribe kam skriti, ko čutijo potrebo po tem. V ta namen pridejo v poštev tudi večji kamni in korenine. Pesek naj bo po možnosti temne barve, da se bodo ribe bolje počutile in se temu primerno intenzivneje obarvale. Svetloba naj ne bo premočna; ublažijo jo lahko plavajoče rastline, kar vzbuja ribam še dodatno varnost. Hrana naj bo, tako kot to velja za vse druge ribe, čimbolj raznovrstna in predvsem živa: vodne bolhe, tubifeksi, ličinke komarjev, trzač in enodnevnic, enhitreje, vinske mušice, navpliji, artemije itd. Suha hrana naj bo le dodatek živi in ne nasprotno.

Ob tako urejenem akvariju in pravilni prehrani tudi začetniku ne bo težko gojiti priljubljene vrste karacinidov. Obstajajo le redke izjeme, ki zahtevajo večje znanje in bogatejše izkušnje. Pri vsem tem pa ne gre prezreti še dveh pomembnih dejstev, ki vplivata na popularnost karacinidov: skoraj vse vrste so izredno miroljubne, velika večina vrst pa se dobro počuti le v jati najmanj šestih osebkov. Tudi s predstavniki drugih družin se dobro razumejo.

Na koncu se kar sama od sebe pojavi ugotovitev, da gojenje karacinidov ni preveč zahtevno. Ne velja pa to za razmnoževanje. O tem pa kdaj drugič.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekMorski akvarij pri nas doma
Naslednji članekMale Živali v Mestnem Okolju
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.