Deli s prijatelji
Kasava
Uporabna in okrasna rastlina: nekatere različice kasave imajo panaširane liste

Kasava je pomembna užitna predstavnica družine mlečkovk (Euphorbiaceae). Izvira iz Južne Amerike, kjer so jo gojili že v tretjem tisočletju pred našim štetjem. Iz domovine so jo portugalski pomorščaki v 16. stoletju zanesli v zahodno Afriko, v 18. stoletju pa se je začela razširjati po Aziji. Danes jo gojijo po vsem tropskem pasu. Rastlina glede hranil v tleh in potreb po vlagi ni zahtevna in velikokrat dobro uspeva na prav pustih in sušnih tleh, vendar potrebuje globoka, odcedna tla in veliko svetlobe. Poleg tega je za tvorbo gomoljev potrebna še povprečna letna temperatura vsaj 20 stopinj Celzija.

Kasava trajna zelnata rastlina

Kasava je trajna zelnata rastlina, ki zraste tudi pet metrov visoko. Pri starejših rastlinah steblo oleseni in ima lepo vidne brazgotine, kjer so odpadli listi. Izmenično nameščeni listi imajo dolge peclje, listna ploskev je deljena na pet do devet segmentov. Podobno kot pri listih sladkega krompirja se tudi oblika kasavinih listov spreminja v odvisnosti od posamezne sorte. Socvetje številnih moških cvetov, med katerimi je manjše število ženskih cvetov, se razvije na vrhu rastline.

Gomolji pri kasavi izraščajo iz osnove stebla. So ovalne, koničaste ali vretenaste oblike in običajno tehtajo od dva do pet kilogramov, čeprav dosežejo težo do deset kilogramov. Bogati so s škrobom, ki ga vsebujejo nad 30 %. Med rudninskimi snovmi prednjačijo kalij, kalcij in železo. Tako kot vsa rastlina tudi gomolji vsebujejo pekoč mleček s strupenim glikozidom linamarinom, iz katerega na zraku pod vplivom celičnih encimov nastaja cianovodikova kislina. Surovi gomolji zato niso primerni za uživanje, toplotna obdelava pa omenjeni glikozid uniči.

Kasava v tropskem pasu raste tudi ob hišah in dobro prenaša slabša tla
Kasava v tropskem pasu raste tudi ob hišah in dobro prenaša slabša tla

V svetovnem merilu je kasava pomembna rastlina za pridelavo škroba kot tudi za prehrano lokalnega prebivalstva. Kasavine gomolje pripravljajo kuhane ali pečene. Olupljene in kuhane gomolje zmečkajo ter jedo z različnimi omakami ali iz njih spečejo krompirjevim polpetam podobno jed. Iz gomoljev pripravljajo kasavin škrob, ki ga dobijo s spiranjem naribanih gomoljev v vodi ter sušenjem dobljenega škroba na soncu. Po drugem postopku naribane gomolje najprej posušijo na soncu, nato še na vročih pladnjih. Suhe zmeljejo in tako dobijo s škrobom bogato moko. Ponekod celo uživajo surove mlade liste ali jih blanširajo ter jedo z bolj ali manj pekočimi omakami. Iz gomoljev pripravljajo tudi živinsko krmo, ki jo dežele pridelovalke v Evropo izvozijo 15 milijonov ton, to je okoli 15 % celotne pridelave.

Kasavini gomolji ne dozorijo naenkrat, poleg tega se izkopani ne držijo dolgo in se lahko začnejo kvariti že po nekaj dneh. To sta glavna vzroka, da plantažna vzgoja kasave ni tako razširjena, po drugi strani pa je povsod v tropskih krajih pogosta kultivirana rastlina ob hišah, kjer z njo izkoristijo manj plodna tla. Rastlino razmnožujejo s stebelnimi potaknjenci, starejše rastline pa same odženejo mlade poganjke, ki jih po delitvi posadijo kot samostojne rastline. Pri nas bi jo lahko vzgojili iz gomolja. Ker kasava zraste visoko, bi z njo imeli težave s prenašanjem, če bi jo posadili v posodo. Po drugi strani zahteva velik rastlinjak, tako da si vzgojo te zanimive in v osnovi nezahtevne – razen za toploto -tropske rastline privoščijo le redki.

Najnovejši mali oglasi