Deli s prijatelji
Rastline za živo mejo
Živa meja - OGNJENI TRN (PYRACANTHA)

Seveda si lahko z malo znanja in vztrajnosti ustvarite živo mejo tudi iz veliko drugih vrst, a bom danes izpostavil nekaj vrst rastlin, oziroma bom izpostavil rastline za živo mejo, ki so na tem področju z malo nege resnično ustvarjene za ta namen.

Rastline - KOSTENIKA (LIGUSTRUM)
KOSTENIKA (LIGUSTRUM)

KOSTENIKA (LIGUSTRUM)

Je najbolj pogosto uporabljena rastlina pri živih mejah. Takšni priljubljenosti je verjetno vzrok njena lepa rast. Primerna je predvsem za nižje meje, visoke 80 do 150 cm. Dobro prenaša obrezovanje in jo lahko strižemo.

Pri nas poznamo dve vrsti kostenike: listopadno in zimzeleno. Listopadna (L. vulgare) je odpornejša, proti nizkim temperaturam, zato jo sadimo v hladnejših območjih. L. ovalifolium je zimzelena rastlina, vendar ji v hladnejših predelih pozimi listje odpade.

Obe vrsti razmnožujemo s potaknjenci, ki se radi ukoreninijo. Režemo jih v poletnih mesecih in sadimo na grede. Ker potrebujejo visoko zračno vlago, jih moramo rositi. Priporočljivo je, da jih pokrijemo s plastično folijo, ki kljub poletni vročini zadržuje visoko zračno vlago. Na stalno mesto sadimo potaknjence jeseni ali spomladi. Za dolžinski meter potrebujemo pet rastlin; sadimo jih v dve vrsti, da dobimo bolj gosto živo mejo.

Rastline - GABER (CARPINUS)
GABER (CARPINUS)

GABER (CARPINUS)

Je zelo cenjena rastlina za žive meje. Primeren je predvsem za višje, približno 2 m visoke meje. Gabrova živa meja je zaradi goste rasti ena najlepših. Rastline za živo mejo kupimo jeseni ali spomladi v drevesnici. Za dolžinski meter potrebujemo 2 do 3 rastline. Če hočemo imeti ozko mejo, sadimo v eno vrsto, za bolj gosto pa v dve.

Rastline - KLEK (THUJA)
KLEK (THUJA)

KLEK (THUJA)

Postaja vse bolj iskana rastlina; uporabljamo jo za srednje in visoke žive meje. Ker dobro prenaša obrezovanje, jo lahko različno oblikujemo. Njena posebnost je zelo ozka rast tako da je živa meja iz kleka že po naravi spodaj ožja kot zgoraj. Sadimo ga v dobro pripravljeno zemljo; na dolžinski meter prideta dve rastlini.

Rastline - LIPOVKA (SYRINGA)
LIPOVKA (SYRINGA)

LIPOVKA (SYRINGA)

Je lep okrasni grm s temno zelenimi, srčasto oblikovanimi listi. Zraste do 3 metre visoko. Zaradi goste rasti jo pogosto sadimo kot živo mejo. Rada ima sončno lego; na dolžinski meter posadimo dve rastlini. Lahko jo obrezujemo ali pustimo prosto rastočo. Obrezana lipovka je samo zelena, prosto rastoči grmi pa tudi cvetijo in zrastejo nekoliko više.

Rastline - ČEŠMIN (BERBERIS)
ČEŠMIN (BERBERIS)

ČEŠMIN (BERBERIS)

Je grmovnica nizke in goste rasti, primerna tudi za žive meje. Poznamo številne vrste, vse so bodikave. Nekatere so listopadne, druge zimzelene. Češmin je v živi meji zelo lep, posebno če je prosto rastoč. Seveda ga lahko tudi obrezujemo.

Češmin razmnožujemo s semenom ali s potaknjenci, mi pa bomo šli ponj v najbližjo drevesnico. Sadimo ga na sončno mesto. Izmed nižjih vrst je zelo lep B. thunbergii atropurpurea z rdečimi listi. Na dolžinski meter potrebujemo pet rastlin, pri višjih sortah, ki so bujnejše rasti, 3 do 4. Češmin je primeren predvsem za nižje, 50 do 100 cm visoke žive meje.

Rastline - PUŠPAN (BUXUS)
PUŠPAN (BUXUS)

PUŠPAN (BUXUS)

Ali zelenika je zimzelena grmovnica s temno zelenimi, bleščečimi se listi. Zaradi goste rasti je zelo pogost v živih mejah. Njegova slaba lastnost je zelo počasna rast.

Pušpan najlepše uspeva v rahli polsenci. Primeren je za nizke meje, saj ne zraste več kot meter visoko, če ga obrezujemo. Na dolžinski meter posadimo do 7 rastlin. Razmnožujemo ga s potaknjenci, ki pa počasi koreninijo, zato je najbolje, da ga kupimo v drevesnici. Doma zlepa ne bomo razmnožili dovolj rastlin za živo mejo.

Rastline - FORSITIJA (FORSYTHIA)
FORSITIJA (FORSYTHIA)

FORSITIJA (FORSYTHIA)

Je grmovnica, ki že zgodaj spomladi bogato cveti. Vzgajamo jo lahko prosto rastočo ali jo obrezujemo. Posebno zanimiva je med cvetenjem, ko so še neolistnate veje vse v cvetju.

Zaradi prevešajočih se vej je priporočljivo, da jo podpremo z žico. Obrezujemo jo poleti po cvetenju, da nastavi popke za prihodnje leto. Na dolžinski meter posadimo 2 do 3 rastline.

Rasltine - TISA (TAXUS)
TISA (TAXUS)

TISA (TAXUS)

Je izmed iglavcev najprimernejša rastlina za žive meje. Ni občutljiva in vsepovsod lepo uspeva. Tudi obrezovanje dobro prenaša. Sadimo jo na sončen ali senčen prostor v zemljo, ki ima dovolj hranilnih snovi. Zahteva nekoliko bolj apnenčasta tla. Meja iz tise je 1,5 do 2 metra visoka. Na dolžinski meter posadimo 3 do 4 rastline.

Rastline - LOVORIKOVEC (PRUNUS LAUROCERASUS)
LOVORIKOVEC (PRUNUS LAUROCERASUS)

LOVORIKOVEC (PRUNUS LAUROCERASUS)

Je lepa zimzelena rastlina, ki je posebno v Primorju priporočljiva za živo mejo. Ima lepe, bleščeče se temno zelene liste. Sadimo ga v senco ali polsenco, ker mu zimsko sonce škoduje. Zraste do dva metra visoko. Pustimo ga lahko prosto rastočega ali ga obrezujemo.

Rastline - ROŽMARIN (ROSMARINUS)
ROŽMARIN (ROSMARINUS)

ROŽMARIN (ROSMARINUS)

Je najbolj znana rastlina v Primorju. Pogosto ga srečujemo v vrtovih kot grmovnico ali v živi meji. Žal ne prenese nižjih temperatur, zato je uporaben le v Primorju. Rožmarin ne zraste v višino; dobro prenaša tudi obrezovanje.

Rastline - OGNJENI TRN (PYRACANTHA)
OGNJENI TRN (PYRACANTHA)

OGNJENI TRN (PYRACANTHA)

Je zimzelen grm, jeseni obložen z oranžnimi ali oranžno rdečimi jagodami, ki ostanejo na rastlini še dolgo v zimo. Cvetovi so drobni, beli, pojavijo se konec maja ali v začetku junija. V zavetnih legah zelo lepo uspeva; pustimo ga lahko prosto rastočega ali ga obrezujemo. Veliko lepši je prosto rastoč, ki se vsako jesen obilno obloži s plodovi.

Rastline - SMREKA (PICEA ABIES)
SMREKA (PICEA ABIES)

SMREKA (PICEA ABIES)

Je primerna tudi za srednje visoke žive meje. V ta namen vzamemo navadno smreko, ki ni zahtevna in dobro uspeva. Paziti moramo, da rastlin preveč ne izsušimo, ker je dosaditev že na daleč vidna. Na dolžinski meter posadimo 2 do 3 rastline. Lahko jih pustimo rasti v višino ali pa jih obrezujemo.

Rastline - MAKLEN (ACER CAMPESTRE)
MAKLEN (ACER CAMPESTRE)

MAKLEN (ACER CAMPESTRE)

Je drevo iz družine javorov; dobro se obnese za žive meje, ki so 3 do 4 metre visoke in 60 do 70 cm široke. Povsod dobro uspeva, prav tako je neobčutljiv za obrezovanje. Ker je bujne rasti, posadimo na dolžinski meter le dve rastlini.

Omenil sem le nekaj najbolj znanih in priljubljenih rastlin, ki jih sadimo kot žive meje. Izbira pa je še mnogo večja.

Sorodna iskanja:

  • Ciprese za živo mejo
  • Grmovnice za živo mejo
  • Lovorikovec za živo mejo
  • Sajenje žive meje
  • Tisa za živo mejo
  • Zimzelene rastline za živo mejo
  • Živa meja lovorikovec
  • Žive meje
Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekSuho Sadje je Dobro Surovo in Tudi Za Kompot
Naslednji članekZelena Mušnica v Naših Gozdovih
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.