Deli s prijatelji
Kdaj in kako gnojimo sadovnjak
Kdaj in kako gnojimo sadovnjak

Sadno drevje je kultura, ki raste več let na istem mestu, od koder črpa potrebne snovi za svojo rast in razvoj. Podobno kakor druge zelene rastline tudi sadno drevje pridobiva ogljikov dioksid iz zraka s pomočjo listnega zelenila (klorofila). Poleg ogljikovega dioksida pa potrebuje rastlina tudi določeno količino rudninskih snovi, ki jih črpa iz zemlje s pomočjo koreninskega sistema.

Katera hranila potrebuje sadno drevje

Rudninske snovi, ki jih potrebuje sadno drevje za svoj normalni razvoj, delimo v makro in mikroelemente. Makroelemente potrebuje rastlina v večjih količinah, zato jih moramo dodajati v obliki hlevskega gnoja in rudninskih gnojil. Sem sodijo dušik, fosfor, kalij, kalcij in magnezij.

Mikroelementov pa potrebujejo rastline manj in jih je največkrat dovolj že v samih tleh. Med mikroelemente, ki so rastlinam potrebni, štejemo železo, bor, mangan, žveplo, kobalt, silicij, baker, natrij, cink in klor. Če so rastline v zadostni meri preskrbljene z vsemi naštetimi hranilnimi snovmi, sta njihova rast in rodnost dobri, če pa drevju primanjkuje ena ali več za življenje potrebnih snovi, se rast in rodnost zmanjšata ali celo popolnoma ustavita.

Kako ugotavljamo založenost tal s hranilnimi snovmi. Za ugotavljanje prehranjenosti sadnega drevja napravimo največkrat pedološko analizo zemlje, na osnovi katere ugotavljamo reakcijo tal, to je kislost ali PH zemlje. Na osnovi kislosti zemlje določimo, katera gnojila bomo uporabili pri gnojenju, kisla, nevtralna ali bazična. Nadalje določamo odstotek organskih snovi ali humusa v tleh in količino mikroelementov, kot so fosfor, kalij in kalcij. V nekaterih primerih pa določamo tudi že magnezij in bor.

Vzorce za analizo zemlje v sadovnjakih jemljemo iz treh globin, in sicer 0 do 20 cm in 40 do 60 cm. Druga, nekoliko novejša metoda za ugotavljanje prehranjenosti sadnega drevja je kemična analiza listja, s katero ugotavljamo stanje dušika, kalija, fosforja, kalcija in magnezija v rastlini. Vzorce listja za analizo nabiramo konec julija ali v začetku avgusta. Listje obiramo v višini ramen z enoletnih mladik tako, da potrgamo liste s sredine mladike. Listje obiramo po vsem obodu krošnje.

Če kemičnih analiz tal in listja iz kakršnihkoli razlogov ne moremo opraviti, opazujemo in ocenjujemo rast, videz in rodnost drevesa. Normalno prehranjena drevesa imajo zdrav videz, temno zeleno listje in zadostno število primerno dolgih mladik. Pri mladem sadnem drevju pred rodnostjo morajo mladike doseči dolžino od pol do enega metra, medtem ko so pri drevju v polni rodnosti mladike lahko dolge 0,25 cm. Pri ocenjevanju dreves moramo posebno pozornost posvetiti listju, na katerem so najprej vidna znamenja nepravilne ali slabe prehrane oziroma pomanjkanja katerega izmed elementov, in sicer v obliki peg, sušenja, zvijanja itd.

Kako gnojimo

Gnojenje sadnega drevja je odvisno od starosti nasada in od načina sajenja.

Dokler so drevesa majhna, to je prva tri leta, gnojimo le kolobar okoli debla v premeru 1 do 3 metrov. V starejših strnjenih nasadih gnojimo vso površino, če pa so drevesa sajena posamično, jih gnojimo v obsegu drevesne krošnje. Drobne lasaste koreninice, ki najbolj intenzivno srkajo hranilne snovi, so v globini 20 do 40 cm, a ne ob deblu, temveč ob obodu drevesne krošnje in delno tudi zunaj nje.

Gnojila trosimo po površini zemlje, dosti bolje in hitreje pa učinkujejo, če jih vdelamo globlje v tla. Globinsko vnašamo gnojila z gnojenjem v brazde, luknje, jarke ali z vbrizgavanjem tekočega gnojila z injektorjem. Če je potrebna hitra pomoč zaradi toče, viharja, pomanjkanja katerega izmed makro ali mikroelementov, lahko dodajamo hranilne snovi prek listja. Vendar moramo paziti na pravilno koncentracijo gnojila, da ne poškodujemo občutljivih zelenih delov rastline. Najprimernejši čas za foliarno gnojenje je zjutraj ali zvečer, nikakor pa ne v polni sončni pripeki.

Kdaj gnojimo

S fosfornimi in kalijevimi gnojili gnojimo že jeseni ali zgodaj spomladi, ker so težko topna (posebno fosforna gnojila) in le počasi prodirajo v globlje zemeljske plasti. Ravno tako je priporočljivo, da dodamo del dušičnega gnojila že jeseni. Vendar pa moramo paziti, da z dušikom ne gnojimo na zmrznjeno zemljo in da ne gnojimo prezgodaj, ker s tem podaljšamo rast dreves, zaradi česar les slabo dozoreva.

S hlevskim gnojem gnojimo jeseni ali zgodaj spomladi, a le vsako tretje leto. Z gnojnico nasade lahko zalivamo, vendar le do junija, ker bi poznejša uporaba gnojnice, ki je bogata dušika, preprečila normalno dozorevanje lesa.

Koliko gnojimo

Natančnih navodil o odmerjanju gnojil sadnemu drevju ni. Količine gnojil se namreč spreminjajo. Običajno gnojimo sadovnjake vsaka tri ali štiri leta s 300q/ha hlevskega gnoja. Tona hlevskega gnoja vsebuje 3 do 5 kg dušika, 1 do 2,5 kg fosforne kisline, 4 do 6 kg kalijevega oksida, 3 do 5 kg kalcijevega oksida, nekaj magnezija in mikroelemente. Če so sadovnjaki zatravljeni in puščamo pokošeno travo v nasadu kot mulč, gnojenje s hlevskim gnojem ni tako pomembno. Z gnojnico gnojimo tako, da hektar sadovnjaka zalijemo s 40 do 50 hl razredčene gnojnice, to je približno 10 hl nerazredčene gnojnice. Ker vsebuje gnojnica sorazmerno malo fosforja, je priporočljivo dodati 2 kg superfosfata na 100 litrov gnojnice.

Okvirne količine rudninskih gnojil, ki so potrebne sadnemu drevju, so prikazane v tabeli. Količine so le okvirne in jih moramo prilagoditi analizi zemlje, oceni rasti, količini pridelka itd.

Izmed rudninskih gnojil, ki so sedaj na voljo, je za sadovnjake najprimernejša sadjarska mešanica, ki vsebuje poleg dušika, fosforja in kalija še magnezij in bor. To sadjarsko mešanico trosimo po sadovnjaku jeseni, in sicer kakih 500 kg za mlade, še nerodne sadovnjake in približno 1000 do 1200 kg/ha za sadovnjake v polni rodnosti. Z dušikom lahko po potrebi in odvisno od količine pridelka dognojujemo še spomladi in med rastjo, ko že lahko ocenimo količino pridelka.

Približni odmerki rudninskih gnojil, ki jih letno dodamo sadnemu drevju

Sadna vrsta

Dušik 20% kg/ha

Čisti dušik kg/ha

Fosfor 15 – 16% superfosfat kg/ha

Čisti elementarni P2O5

Kalij 50 % kal. Sol kg/ha

Čisti K20 kg/ha

Do rodnosti:

 

 

 

 

 

 

Jablane

50

10

120

20

100

50

Hruške

50

10

120

20

80

40

Češnje

150

30

120

20

80

40

Višnje

250

50

180

30

100

50

Slive

200

40

180

30

100

50

Breskve

300

60

240

40

140

70

V rodnosti:

 

 

 

 

 

 

Jablane

500

100

240

40

300

150

Hruške

400

80

180

30

250

125

Češnje

350

70

240

40

220

110

Višnje

500

100

300

50

280

140

Slive

450

90

360

60

280

140

Breskve

600

120

300

50

400

200

V rodnosti – Velik Pridelek

 

 

 

 

 

 

Jablane

900

180

550

90

500

250

Hruške

800

160

450

70

400

200

Češnje

700

140

450

70

400

200

Višnje

950

190

550

90

500

250

Slive

800

160

550

90

500

250

Breskve

1200

240

900

150

700

350

Potrebne vsakoletne količine rudninskih gnojil za gnojenje sadnega drevja v kg na 100 m2

Do rodnosti

Dušična gnojila

Fosforna gnojila

Kalijeva gnojila

Jablane

0,5

1,2

1,0

Hruške

0,5

1,2

0,8

Češnje

1,5

1,2

0,8

Višnje

2,5

1,8

1,0

Slive

2,0

1,8

1,0

Breskve

3,0

2,4

1,4

V rodnosti:

 

 

 

Jablane

5,0

2,4

3,0

Hruške

4,0

1,8

2,5

Češnje

3,5

2,4

2,2

Višnje

5,0

3,0

2,8

Slive

4,5

3,6

2,8

Breskve

6,0

3,0

4,0

V rodnosti z velikim pridelkom:

 

 

 

Jablane

9,0

5,5

5,0

Hruške

8,0

4,5

4,0

Češnje

7,0

4,5

4,0

Višnje

3,5

5,5

5,0

Slive

8,0

5,5

5,0

Breskve

12,0

9,0

7,0

Sorodna iskanja:

  • Gnojenje sadnega drevja
  • Gnojenje vrta
  • Gnojila za vrt

Deli s prijatelji
Prejšnji članekDelitev korenik in rizomov
Naslednji članekDelo na vrtu – vrtna opravila v februarju
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.