Deli s prijatelji
Kitajsko zelje

Kitajsko zelje je iz družine križnic in je doma v vzhodni Aziji. Mlada rastlinica ima repi podobne liste, ki se kmalu podaljšajo, zgrbančijo in zvijejo v lepo sklenjeno glavo. Je rastlina dolgega dne in pri temperaturi pod 12° C in v kratkem dnevu ne uhaja v cvet. Na Kitajskem je poleg redkve najbolj razširjena vrtnina, saj je zaradi kratke rastne dobe izredno rodna zelenjavnica. Uporabljamo ga v presni obliki v solati ali kuhanega kot prikuho. Poleg kakovostnih aminokislin, ki jih vsebuje 1,2 g na 100 g uporabnih svežih delov, ima še vrsto rudninskih snovi, ogljikovih hidratov in maščob ter 36 mg vitamina C. Za kisanje ni primeren, ker se obarva.

Kitajsko zelje
Kitajsko zelje

Kitajsko Zelje in Setev

Kitajsko zelje je primerno za setev za že pospravljenimi vrtninami, tako na primer za zgodnjim krompirjem, nizkim fižolom, grahom, korenčkom, za vsemi zgodnjimi vrtninami razen za križnicami.

Posebno hitro raste na dobrih humoznih, bolj lahkih tleh. Zelo peščena ali ilovnata zemlja zanj ni primerna. Kitajsko zelje ima zelo skromen koreninski sistem. Potrebuje mnogo vode, škodujeta pa mu suh zrak in visoka temperatura. Ko preneha rast, je relativno odporen proti mrazu in zdrži do -5°C. Z organskimi gnojili gnojimo običajno predhodne rastline, tako trosimo pri kitajskemu zelju le rudninska gnojila. Uporabimo kombinirano gnojilo z dosti kalija, pred setvijo ga potrosimo cca. 75 dag na 10 m2.

Med sortami so najbolj hvaležne take s podolgovatimi glavami in ozkimi zelenimi listi, kot na primer ‘Cantoner’ In ‘Granat’, ter hibridi z okroglimi in podolgovato okroglimi glavami: ‘Hongkong Hybrid’, ‘Na-gaoka’, ’WR-50’ ipd.

Za uspešno gojenje moramo vedeti, da je kitajsko zelje rastlina dolgega dne. To pomeni, da poganja v cvet pri rasti v dolgem dnevu in ga ne smemo sejati pred koncem julija. Sejemo ga v vrste v razdalji 40 cm in redčimo na 25 centimetrov na globino 2 cm. Lažje ga redčimo, če posejemo na 25 cm po nekaj zrn.

Za setev 10 m2 potrebujemo 1 do 2 g semena. Seme je drobnejše kot pri zelju in pri pravilnem skladiščenju obdrži kaljivost do pet let. Ko ga posejemo, vzkali v 8 do 12 dneh. Podobno kot repo napadajo tudi posevek kitajskega zelja bolhači, ki jih moramo nujno zatirati z enim izmed insekticidov. Zaščita proti drugim boleznim običajno ni potrebna, ker zelje hitro raste in ni občutljivo.

Potrebuje veliko vlage, posebno konec avgusta in v septembru. Oskrba vključuje pravočasno redčenje, rahljanje zemlje in odstranjevanje plevelov. Ne smemo pozabiti, da rastlina v zelo kratkem času razvije veliko listne mase, zato ji pomagamo z dognojevanjem in zalivanjem. Pridelek pobiramo novembra, najprej glave, ki so lepo sklenjene, druge pustimo do hujšega mraza zunaj.

Grede lahko pokrijemo s tunelom iz folije, da nas ne preseneti mraz in ne uniči pridelka. Le-ta je odvisen od sorte, ki smo jo posejali. Pri ranih sortah je od 15 do 30 kg, pri poznih pa od 25 do 35 kg na 10 m2. Posamezna glava tehta tudi do kilogram. Na pridelek izredno vplivajo vremenske razmere. Prerana setev v vročem juliju požene v cvet, kasne setve sredi avgusta pa v kratki jeseni niso najbolj uspešne.

V skladišču je kitajsko zelje manj trpežno kot »običajno« zelje, vendar ga v hladnih prostorih pri temperaturi pod 6° C in zračni vlažnosti 65% lahko ohranimo do konca decembra in še v januarju. Višja temperatura in vlažnost pospešita gnitje. V hladilnicah ga skladiščijo pri + 1 do + 2° C in pri zračni vlažnosti 90 % do februarja.

Ko pripravljamo svežega v solati, izrežemo kitajskemu zelju rebra in glavo narežemo počez na pol centimetrske trakove. Izrezana rebra skuhamo in zabelimo z maslom, drobtinicami in peteršiljem. Enako kot ohrovt ga lahko pripravimo kot enolončnico ali prikuho.