Klivija je skromna in vzdržna rastlina

0
Deli s prijatelji

Klivija (Clivia miniata) je doma v Južni Afriki (Port Natal). Ime je dobila po northumberlandski vojvodinji Lady Clive. Kliviji pravijo tudi, verjetno zaradi širokih, močnih in dolgih listov, jermenka. Njen cvet, seve, če ne gre za posebne sorte, je rdeč. Cveti pozno pozimi in rano spomladi (2 do 5 mesec). Cvet je nenavadno vzdržljiv.

Klivijo odlikuje neverjetna skromnost. Hitro se prilagodi spremembam, zato je zadovoljna v senci in na soncu, na hladnem (5° C) in na toplem (22° C), poleg tega pa dobro prenaša sušo in vlago, celo v suhem ozračju centralno ogrevanih sob dobro uspeva.

Najugodnejše razmere so zanjo poleti, ko je vroče. V vročini pa potrebuje mnogo vode in rahlo senco. Ker želimo, da cveti že zgodaj pozimi (januarja), ko je malo cvetočih rastlin, ji nudimo jeseni primeren počitek, s tem da jo manj zalivamo in da ji ne damo več gnojilnih zalivkov. Šele januarja začnemo normalno zalivati. Množino vode uravnavamo po sobni temperaturi (17 do 20° C), po svetlobnih razmerah, po obsegu čebule (starosti) in po relativni vlažnosti zraka v stanovanju. V presuhem zraku jo napadajo kaparji.

Klivija (Clivia miniata)
Klivija (Clivia miniata)

Klivija spomladi

Spomladi, ko odcveti, pustimo cvetno betev, da se osuši, potem jo izlomimo ter hkrati presadimo. Zahteva pa bogato, humozno, malo ilovnato, vendar zelo prepustno prst. Precednost in zračnost prsti povečamo z mivko ali perlitom. Klivijo vsadimo nekoliko globlje kot amarilis, iz zemlje naj gleda zgornja polovica čebule. Dokler še ni razvila novih korenin in dokler se s starimi ni zasidrala v prsti, zalivamo po malem, pozneje pa, ko kaže znake rasti (izbijejo novi listi), pa izdatno, zlasti če nastopi vročina. V rasti je zelo hvaležna za gnojilne zalivke, zlasti za kurjakovko in razredčeno gnojnico.

Klivija nima izrazite čebule, marveč nekakšno čebulasto deblo, ki se s starostjo rastline znatno podaljša. Ob njem so sledki in ostanki nekdanjih listov. V njihovih in v listnih pazduhah so velikokrat voskaste ali mazave uši, vrste kaparjev, ki rastlino močno prizadenejo. Sprva jih zatiramo mehanično, z iglo in zobno krtačko, pozneje pa, ko jih je že preveč, pa z primernimi pripravki. Škropimo enkrat tedensko, dokler niso uši uničene.

Klivija sorazmerno rada nastavlja seme (v rdečih jagodah), vendar je vzgoja iz semena preveč zamudna, saj traja najmanj tri leta, preden vzgojimo cvetoče rastline. Starejša čebula oblikuje stranske izrastke; ko so ti dovolj močni in ko imajo kakšno korenino, jih previdno odstranimo in vsadimo v nov lonček. Tako pridemo v dveh letih, če je stranska čebulica zelo močna, pa celo v enem letu do cvetoče klivije.

Najnovejši mali oglasi