Deli s prijatelji
Krave

Kakovostno seme je bistvenega pomena za uspešno in gospodarno pridelovanje zelenjave.  Res dobro seme vam lahko »postreže« kmetijsko gozdarska zadruga, kot tudi razne semenarne ki imajo v svojem asortimanu semena pristnih slovenskih sort. V večini držav po svetu in tudi pri nas veljajo posebni zakonski predpisi, ki uravnavajo semensko proizvodnjo. Pridelovalec zelenjave mora dobiti kakovostno seme določene vrste in sorte, ki ima po zakonu predpisano uporabno vrednost.

Pri maloštevilni vrtninah se ujemata tehnološka in fiziološka vrednost. Tako se agrotehnika pridelovanja zelenjave pri mnogih vrtninah ne ujema s semensko proizvodnjo. Pridelovanje zelenjave za svežo porabo zahteva pri mnogih vrtninah povsem druge vremenske razmere kot pridelava semena. Zelje naprimer zelo dobro uspeva v vlažnem podnebju, posebno mu prija velika zračna vlaga; nasprotno pa mora biti v času cvetenja in zorenja semena toplo in suho vreme. Ker sta sredozemsko in celinsko podnebje primerna za pridelovanje semena, lahko pri nas pridelamo seme večine vrtnin.  Najbolje je, če lahko seme vzgajamo v istem območju , kjer bomo kasneje pridelovali zelenjavo, seveda pa je to odvisno od vrste zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na cvetenje in zorenje semena.

Vrtnine delimo glede na življenjsko dobo v enoletnice, dvoletnice, triletnice in trajnice. Enoletnice cvetijo že v prvem letu in pridelamo takrat že tudi seme, pri dvoletnicah se v prvem letu razvijejo le vegetativni deli, drugo leto rasti rastline cvetijo in dobimo od njih seme, pri triletnicah pa dobimo  seme šele v tretjem letu rasti. Trajnice cvetijo običajno vsako leto in semenijo 4 do 20 let. Rastlina potrebuje za rast hrano in toploto, v razvojih fazah pa ima še druge potrebe. Za uspešno pridelovanje semena moramo za posamezno vrtnino poznati vse dejavnike, ki vplivajo na jarovizacijo in fruktifikacijo. Naloga proizvodnje sortnega semena je v množici selekcioniranih sort po metodiki , ki zagotavlja količinsko in kakovostno zadovoljive pridelke.

Pri pridelovanju semena moramo paziti, da ohranimo sortno čistočo. Večina vrtnin sodi med tuje prašnice, ki jih oprašujejo žuželke ali veter. Zato moramo izolirati posevke različnih sort iste vrtnine kot tudi vrtnine in poljščine, ki se med seboj križajo. Okrog semenskega posevka odstranimo tudi vse divje rastline, ki se križajo z vrtnino, ki jo semenimo. V kakšni razdalji sme biti semenski posevek druge sorte, je določeno za posamezne skupine vrtnin. Pri križancih npr. , kamor sodijo kapusnice, je predpisana razdalja 200 m , če je posevek v ravnini, če pa je naravna zaščita gozd, grmovje ali podobno, je lahko razdalja manjša.

Če bi seme nenehno razmoževali, bi počasi izgubljajo del pomembnih proizvodnih lastnosti. Prenašajo se različne bolezni, nastajajo razni manj zaželeni biotopi. Zato mora biti v semensko proizvodnjo nujno vključena selekcija. Z vzdrževalno selekcijo ohranjamo bistvene gospodarske lastnosti sorte, in tako je začetek vsake semenitve elitno seme, ki ga dobimo pri selekciji ali pa enostavno »olupimo« semenske zaloge, ki jih ponuja nam najbližja kmetijsko gozdarska zadruga ali pa semenarna.

Zaradi pomanjkanja osnovnega semena iz domačih selekcij se semenska podjetja zatekajo uvozu le-tega. S takim semenom pa tvegamo seveda slabe izkušnje. Uvoženo seme je namreč pridelano v povsem drugačnih podnebnih razmerah, kot so naše in lahko tako kljub navidezno izenačenem posevku vrtnin manjka kakšna od bistvenih proizvodnih lastnosti. Tako naprimer seme solate, ki je iz hladnejšega območja , ne vzdrži nekoliko višjih temperatur pri nas in požene v cvet, preden zavije v glavo.  Čebula srebrnjak naprimer pogosto ob nekoliko nižjih temperaturah javorizira, ker je seme pridelano v toplejših območjih.

Prizadevati si moramo, da bi vsaj za pridelovanje naših najpomembnejših vrtnin imeli lastno selekcijo za osnovni semenski material. In kljub temu, da pridelujemo vedno več zelenjave iz hibridnega uvoženega semena je prav, da pri vsaki pomembnejši vrtnini zadržimo in vzdržujemo sorto, ki bi, če bi prenehali uvažati hibride, zadostila našim potrebam po pridelovanju zelenjave.

Za zaključek moram  poudariti, da še nikoli nisem bil razočaran pri svojem mini kmetovanju in pridelovanju vrtnin, če mi je s semenom postregla moja kmetijsko gozdarska zadruga. Žal si ne morem pomagati in prisegam pri naši slovenski tradiciji in ne pri uvoženih hibridnih sortah.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekOkrasne sončnice
Naslednji članekZaprtost Pri Psih
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.