Deli s prijatelji
Kokoši nesnice
Kokoši nesnice

Kokoši nesnice za prirejo valilnih jajc redijo predvsem na družbenih farmah. Mali rejci perutnine se ukvarjajo s prirejo jedilnih jajc. Zato se bomo seznanili z bistvenimi značilnostmi reje lahkega tipa kokoši – nesnic. Po vsem svetu redijo na velikih družbenih farmah kokoši nesnice skoraj izključno v kletkah. Kletke so različnih velikosti in so med seboj povezane v tako imenovane baterije. Baterijski sistem reje ima neke prednosti pred talno rejo. Kokošim v kletkah moramo z največjo skrbjo zagotoviti najboljše razmere reje in s tem dobro počutje živali. Rezultati primerjalnih rej kokoši nesnic v baterijah in na tleh kažejo, da znesejo kokoši nesnice v kletkah več jajc, le-ta so težja, čistejša, živali porabijo manj krme, ker se seveda manj gibljejo, tudi raztros krme je po navadi manjši. Večja je čistoča, manjša nevarnost zajedavcev, na m2 talne površine lahko redimo več kokoši, torej je prostor bolje izrabljen. Odvisno od stopnje mehaniziranosti baterij je tudi manjša poraba delovnega časa.

Kokoši nesnice – baterijska reja

Pri baterijski reji je izrednega pomena pravilno sestavljen krmni obrok. Baterijski sistem reje je primeren za družbene farme in nekoliko večje rejce. Manjši rejci, zlasti tisti, ki imajo tudi nekaj travne površine, namenjene za izpuste kokoši, bodo še v prihodnje redili nesnice na tleh.

Kokoši nesnice – talna reja

Pri talni reji lahko vso površino kurnice nasteljemo ali pa namestimo 60 do 70 cm od tal dvignjene mreže oziroma rešetke. Nad mrežami postavimo grede. Pri taki reji odstranjujemo gnoj po navadi le enkrat na leto. Skrbeti moramo za suh nastil, ki mora biti primerne konsistence in se ne sme prašiti. Vlažen nastil odstranjujemo in dostiljamo s svežim.

Velikokrat kurnico prenaselimo: mislimo namreč, da bomo imeli več jajc, če bomo vzrejali več kokoši. Pri tem pa pozabljamo, da bomo prej dosegli nasprotni učinek, če kokošim ne bomo zagotovili dovolj prostora. V kurnicah z izpustom računamo na m2 kurnice 7 kokoši in 10 do 15 m2 izpusta. V kurnicah z brskališčem in gredami na gnojnem kanalu redimo na m2 do 6 nesnic.

Kadar vzrejamo jarčke v drugih prostorih kot pozneje redimo nesnice, jih moramo pravočasno preseliti, in sicer v starosti 16 do 18 tednov. Preseljevanje namreč pomeni za žival stres in jarčke se morajo pred nesnostjo navaditi na novo okolje. Tudi gnezda morajo biti že pripravljena. Če redimo kokoši od enodnevnega piščanca in do konca nesnosti v enem prostoru, prav tako ne smemo pozabiti na pravočasno namestitev gnezd. Če se bodo kokoši od začetka navadile nesti v gnezda in bomo skrbeli, da bodo le-ta čista, jajca pa redno pobirali, potem bomo priredili čista jajca s celo lupino.

Če smo se odločili za nakup jarčk, jih moramo priskrbeti prav tako nekaj tednov pred nesnostjo. Pri tej starosti opravimo tudi od-biro jarčk, izločimo slabe, bolne živali, tiste, ki so zastale v rasti, in tiste, ki jih lahko po zunanjem videzu ocenimo kot slabe proizvodne živali.

V manjših rejah uporabljamo viseče krmilnike, ki jih polnimo ročno. Za krmljenje z navlaženo krmo in ostanki iz kuhinje uporabljamo koritca, ki jih vsak dan spraznimo in dobro očistimo. Na viseči krmilnik, ki meri v premeru 60 cm, računamo 40 do 50 kokoši nesnic. Pri kokoših lahkih pasem ni omejevanja krme, kot je to nujno pri težkih pasmah. Vendar je kljub temu dobro, da si zapisujemo porabljeno krmo. Na leto porabimo na nesnico od 43 do 47 kg krmne mešanice, na dan med 105 in 125 g, odvisno od pasme, okoliških razmer itn. Pomembno je tudi, da si zapisujemo nesnost in težo kokoši.

Kokoši morajo imeti vedno na voljo čisto in svežo vodo, napajalnike moramo čistiti vsak dan. Nesnice izločajo veliko vode, zato je tudi veliko popijejo. Poraba vode je zelo odvisna od nesnosti, teže kokoši in temperature okolja. Če primanjkuje vode, kokoši slabše nesejo.

Najprimernejša temperatura v kurnici je okrog 18° C. Če je prevroče, se zmanjšujeta nesnost in teža jajc. Kokoši namreč izgube tek, zaužijejo manj hranilnih snovi, posebno kalcija, ki rabi za tvorbo jajčne lupine. V vročem poletnem obdobju je zato več jajc z mehko lupino. Temu problemu se lahko delno izognemo, če kokošim pokladamo bolj koncentrirano krmo. V zimskih mesecih, ko se v kurnici zniža temperatura, se poveča poraba krme; lahko pa povečamo energetsko vrednost obroka.

Relativna vlaga v kurnici naj se giblje med 65 in 75 %. Previsoka vlaga lahko povzroči vlažen nastil in različne bolezni, zlasti dihalne. V večjih kurnicah z ventilatorji odstranjujemo vlago, prah ali pline. V manjših kurnicah, kjer je samodejno zračenje, si pomagamo z odpiranjem oken in različnih odprtin. Pri zračenju moramo paziti, da ne prihaja do prepiha v višini živali.

Svetloba je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na spolno dozorelost kokoši, torej na začetek nesnosti in na samo nesnost. Omejevanje trajanja osvetlitve zavira dozorelost, nasprotno pa podaljševanje trajanja osvetlitve spodbuja hormonalno aktivnost in pospešuje spolno dozorelost. Torej lahko rejec z uravnavanjem osvetlitve vpliva na dozorelost kokoši oziroma na začetek nesnosti. Rejec mora izpeljati svetlobni program tako, da kokoš dozori pri starosti, ki ustreza tej pasmi. Kokoši lahkih pasem dozore večino v 20 do 22 tednih. Poleg dolžine dneva (svetlobe) vpliva na dozorelost tudi izvor živali oziroma genetska osnova, krmljenje, zdravje kokoši nesnic. Navedimo preprost program osvetljevanja: po 18. tednu starosti jarčk začnemo podaljševati čas osvetlitve za eno uro na teden, dokler ne dosežemo 12 ur svetlobe (pri starosti 22 tednov). Po 22. tednu podaljšujemo dan za pol ure na teden, in sicer tako dolgo, da dosežemo 17-urno osvetlitev in to dolžino ohranimo do konca nesnosti. Znani so različni drugi programi osvetljevanja. Če redimo več kokoši in imamo električne preklopne ure za programirano vklapljanje ter izklapljanje električne osvetlitve, se izplača upoštevati zahtevne programe osvetljevanja. Uspešno lahko izrabimo svetlobni vpliv, če začnemo dozorele jarčke dodatno osvetljevati tako, da imajo 17-urno osvetlitev, ki jo ohranimo do konca nesnosti. V tem primeru prižgemo luči v kurnici še pred mrakom in jih ugasnemo zvečer ob deseti uri, zjutraj jih prižgemo že ob peti uri in ugasnemo, ko se zdani. Bistveno je pravilo, da v času nesnosti ne skrajšujemo časa osvetlitve.

Moč osvetlitve v času nesnosti naj bo 3 W na m2 talne površine; zadostujejo 40 W žarnice.

Prva jajca, ki jih znese kokoš, so drobna, s starostjo kokoši nesnice se teža veča. Nesnost v prvih tednih hitro narašča, večina jat najbolj nese med 30. in 36. tednov starosti, nato nesnost postopoma pada.

Najprimernejši čas za nakup piščancev

Pisali smo že, da je najprimernejši čas za nakup piščancev v spomladanskih mesecih (marec, april). Te živali bodo dozorele konec septembra, torej bodo začele nesti pred hladnimi zimskimi meseci in z jajci bomo preskrbljeni takrat, ko so na trgu najbolj draga. Zavedati se moramo, da so kokoši v kratkih, hladnih dneh zelo občutljive za tehnološke pomanjkljivosti, kot so daljša pretrganja osvetljevanja, neustrezna prehrana, pomanjkanje vode itd. Kokoši so najbolj občutljive za različne napake na vrhuncu nesnosti.

Ko se začne hladno obdobje leta, ne imejmo na pol zrejenih jarčk.

Med drobnimi rejci perutnine se pogosto pojavljajo nekatera napačna mnenja in vprašanja o prisotnosti petelinov v jati nesnic. Če ne potrebujemo valilnih (oplojenih) jajc, potem petelini v jati niso potrebni, kajti ti ne vplivajo na nesnost.

Do katere starosti naj redimo kokoši nesnice

Drugo zelo pogosto vprašanje je, do katere starosti naj redimo kokoši nesnice, torej kdaj naj zamenjajo jato. Za drobne rejce kokoši nesnic je brez dvoma najbolj gospodarno, da kokoši nesnice zamenjajo vsaki dve leti. Kokoši nesnice nesejo največ prvo in drugo leto, nato pa nesnost hitro pada. Če vsako leto dokupujemo piščance oziroma jarčke in jih redimo celo več let, potem prav gotovo ne bomo vedeli, koliko so stare posamezne kokoši. Zato svetujemo, naj drobni rejci redijo samo dve, po starosti različni skupini kokoši, torej vsako leto zamenjajo polovico nesnic. Nekateri rejci si pri ločevanju posameznih starostnih skupin kokoši nesnic pomagajo tako, da eno leto kupijo rjave kokoši nesnice, drugo grahaste ali bele. Potem zagotovo vedo za starost kokoši. Če imamo dve starostni skupini kokoši nesnic, si lahko zagotovimo dovolj jajc čez vse leto. Seveda moramo biti pri reji več starostnih skupin živali zelo previdni glede higiene v hlevu; obstaja nevarnost prenosa bolezni in zajedavcev z ene na drugo skupino. Nujno pa moramo imeti vsaj ločeno zrejo jarčk. Pri reji perutnine je namreč znano strokovno stališče – vse notri, vse ven – torej zagovarjamo rejo samo ene starostne skupine. To stališče moramo pri farmski reji strogo upoštevati. Delno lahko odstopimo pri drobni reji, kmečki reji, seveda pod pogoji, ki smo jih navedli.

Skubenje kokoši oz. zamenjava perja

Ob razmišljanju o reji kokoši nesnic ne smemo pozabiti še enega pojava, to je skubenja kokoši – zamenjave perja. Po daljšem nesnem obdobju (12 mesecev), po navadi pozno poleti oziroma zgodaj jeseni, začne kokoš izgubljati perje. Dobra nesnica se zelo hitro skubi in v tem času znese tudi nekaj jajc, medtem ko se slaba nesnica počasi skubi in preneha nesti. Zdrava, enoletna dobra nesnica se preskubi v šestih tednih, stara in slaba v dveh do treh mesecih. Obstajajo tudi razlike med pasmami. Stare kokoši nesnice zakoljemo, preden se začno skubsti. Znano je tudi prisilno preskubenje kokoši nesnic z različinimi postopki. Zlasti v intenzivni reji, kjer redijo več kokoši, prisilijo, da se začnejo vse kokoši nesnice hkrati skubsti, se hitro preskubijo in spet kmalu nesejo.

Kot posledica različnih stresov, zlasti tehnoloških pomanjkljivosti – pomanjkanje vode, spremembe krme, motnje v osvetljevanju itd. – prihaja do delnega, tako imenovanega vratnega skubenja. Take rejske pomanjkljivosti se kažejo ne samo v delnem skubenju, ampak tudi pri zmanjšanju nesnosti.

Zaradi napak v reji se pri kokoših nesnicah pojavlja tudi medsebojno kljuvanje in žretje perja, tako imenovan kanibalizem. Bolje je preprečevati medsebojno kljuvanje s skrbno strokovno rejo kot pa ukrepati pozneje, ko se pojavijo posledice. Preventivno lahko skrajšujemo kljune pri jarčkah s posebnim strojem; pri kokoših lahko ukrep povzroči prevelik stres.

Če se v jati začnejo nesnice kljuvati, izločimo ranjene kokoši, poiščemo vzrok (pomanjkljiva prehrana, močna neposredna sončna svetloba, pregosta naselitev, različni drugi vzroki, ki povzročijo živčnost kokoši) in poskušamo čim prej odpraviti napake. V krmni obrok vključimo več vlakninaste krme, oves. Tudi z rdečo svetlobo (rdeče pobarvana okna in luči) preprečujemo kanibalizem. Iz podobnih vzrokov pomanjkljive reje-zlasti nepravilne in nepopolne prehrane (pomanjkanje mineralnih snovi, posebno kalcija, živalskih beljakovin) – kokoši nesnice kljuvajo jajčno lupino in jedo jajca.

Kokoši nesnice lahko razdelimo na dve skupini, in sicer kokoši nesnice, ki nesejo jajca z belo lupino, in kokoši nesnice z rjavo jajčno lupino.

Po svetu je najbolj razširjena pasma kokoši nesnic leghorn. Tudi pri nas je bila pred leti značilen predstavnik nesnic. Danes pa je v čisti pasmi ne najdemo več. Ta kokoš namreč nese jajca z belo lupino, ki pa na našem trgu niso zaželena, čeprav barva jajčne lupine ni povezana z notranjo kakovostjo jajc. Tako so leghorn prekrižali s pasmami kokoši nesnic, ki nesejo jajca z rjavo lupino.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekVrtnica Rosa spp. Rosaceae
Naslednji članekZalivanje vrta – pomen vode v življenju rastlin
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.